VSRS Sklep IV Ips 92/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:IV.IPS.49.2010Področje: prekrškovno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–4▾
Jedro povzetek sodišča
Zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku sme vložiti le (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik.
Izrek
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
Obrazložitev
A.
1S sodbo PRp 1878/2008 z dne 21.11.2008 je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo obdolženega L.Z. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah PR 1035/2007-03 z dne 25.4.2008 in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga storilec, zaradi kršitev Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), zaradi bistvene kršitve določb 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in drugih kršitev ZP-1, ki so vplivale na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe. Predlaga, da ga Vrhovno sodišče oprosti odgovornosti za prekršek, podredno pa izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne drugemu sodišču v novo obravnavanje.
B.
3Po določbi drugega odstavka 169. člena ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. V skladu s citirano določbo ZP-1 torej sme zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku vložiti edino (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik. Ta lahko vloži pobudo za vložitev tega izrednega pravnega sredstva pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije.
4Glede na to, da ZP-1 storilcu prekrška ne daje pravice vložiti to izredno pravno sredstvo, je Vrhovno sodišče zahtevo storilca L.Z. za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 11. 3. 2010Nazaj na vrh ↑