VSRS Sklep X Ips 79/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 42600-45/2015-7 z dne 16. 4. 2015. S to odločbo je bilo revidentki kot zavezanki za obdobje od leta 2009 do leta 2014 za izvajanje tam navedene posebne rabe vode odmerjeno vodno povračilo v skupnem znesku 5.282,18 EUR (1. točka izreka odločbe), ki ga mora plačati na tam navedeni podračun javnofinančnih prihodkov, na isti dan pa mora na drug navedeni podračun plačati tudi zakonite zamudne obresti, ki za posamezna leta tečejo od tam navedenih datumov (2. točka izreka odločbe). Tožena stranka je kot pritožbeni organ revidentkino pritožbo z odločbo, št. 3555-29/2015/4 z dne 14. 8. 2015, zavrnila kot neutemeljeno.

2Revidentka je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbi ugodi, oziroma podredno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.1

5V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.2

6Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi "za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, odločba sodišča I. stopnje pa odstopa od sodne prakse glede vprašanj, ki so pomembna za odločitev", vendar pa pomembnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v reviziji ne izpostavi. Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.3 Pogoja za dovoljenost revizije zato ni izkazala.

7Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

8Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
2 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
3 V tem smislu sklepi X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011, X Ips 302/2015 z dne 14. 9. 2016, X Ips 145/2015 z dne 8. 7. 2015 in drugi.