VSL sklep III Ip 220/2014

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo dolžnik in nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sodišče ne more presoditi, ali dolžnik izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev, saj po njegovem mnenju tovrstna presoja za sodišče ne bi smela biti pretežka na podlagi navedenega v njegovi prošnji in navedenega v prejšnjih odstavkih obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ponavlja, da ni imel nobenih rednih in legalnih prihodkov in ni skrbel za dva nepridobitna od svojih otrok. Pove, da tako obremenitev njegovih ničnih prihodkov ne bi imela in nima nobenega vpliva na preživljanje njegovih družinskih članov, bi pa plačilo 55,00 EUR takse imelo občuten vpliv na njegovo zmožnost preživetja, kar tudi ponazarja z izračunom. Meni, da 11. člen Zakona o sodnih taksah v prvem odstavku določa pogoj ali, torej ... s katerimi se preživlja sama ali ..., torej je pogoj izpolnjen, ker ni pogoj in. Tovrstna preprosta vprašanja so po njegovem mnenju v računalniškem programiranju že zdavnaj rešena in jih obvladuje že vsak srednješolec enostavnega programiranja pogojev ali/in (or/and). Meni, da se očitno sodišče odloča tendenciozno v njegovo škodo, ko izbira drugi pogoj, ki ni izpolnjen, potem ko je eden že izpolnjen. Pove, da sodišče zavrnitev utemeljuje tudi z mankom pisnih izjav o premoženjskem stanju družinskih članov. Sklicuje se na določbo 21. člena Ustave, po kateri je prepovedano vsakršno izsiljevanje izjav, ob tem pa pove, da je pač realno pričakovati, da se kakšne takšne izjave ne da dobiti in zato sodišče od njega ne more zahtevati, česar mu on realno in objektivno ne more priskrbeti. Pove, da ne more od polnoletnih državljanov Slovenije, od katerih je po Ustavi prepovedano vsakršno izsiljevanje izjav, pridobiti s silo ali izsiliti, poleg tega pa izjave za presojo niso neobhodno potrebne. Predlaga, da sodišče oprostitev plačila sodne takse presodi zgolj na podlagi njegove izjave o premoženjskem stanju in ugotovi, da bi se s plačilom takse v celotnem znesku občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja sam, s čimer je izpolnjen pogoj za delno oprostitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) paziti po uradni dolžnosti.

5Zakon o sodnih taksah (ZST-1), kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Nadalje je v drugem odstavku določeno, da stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (četrti odstavek 11. člena ZST-1). O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, izjava pa vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava se poda na predpisanem obrazcu (Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1).

6Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik svoji vlogi za oprostitev plačila sodnih taks ni priložil izjave o premoženjskem stanju, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 11. 2013, pozvalo, naj izjavo predloži, vendar je dolžnik predložil le izjavo o premoženjskem stanju zase, ne pa tudi za svoje družinske člane. Sodišče prve stopnje je zato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, saj dolžnik ni izkazal utemeljenosti svojega predloga. Višje sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da brez pravilno izpolnjenega obrazca o premoženjskem stanju družinskih članov dolžnika ni ustrezne podlage za ugotovitev, ali so podani pogoji za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

7Neutemeljena je pritožbena navedba, da dolžnik izpolnjuje enega izmed alternativno določenih pogojev v drugem odstavku 11. člena ZST-1, namreč da bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik, ter da zato sodišče ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo njeni družinski člani. Pri ugotavljanju dejstva, ali bi bila s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se dolžnik sam preživlja, se upoštevajo podatki o premoženjskem stanju dolžnika in njegovih družinskih članov, zato ni mogoče zaključiti, da je dolžnik zgolj s podatki, ki se nanašajo na njegovo premoženjsko stanj, izkazal, da bi bilo s plačilom celotne sodne takse ogroženo njegovo preživljanje. Lastni dohodek prosilca je pravno upošteven le pri samskih prosilcih, pri prosilcih z družinskimi člani pa je pravno relevantni kriterij mesečni povprečni dohodek na člana družine (prim. s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2241/2013 z dne 11. 9. 2013). Skladno z določbo 50. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ima zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Po določbi 124. člena istega zakona pa je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, razen če gre za starša, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do polnoletnega otroka. Glede na navedeno je za odločitev o delni oprostitvi plačila sodnih taks odločilno tudi premoženjsko stanje dolžnikove žene in njegovih polnoletnih otrok, ki so po ZZZDR v skladu s svojimi zmožnostmi dolžni preživljati dolžnika, to pa je konkretizirano prav z uporabo kriterija mesečnega povprečnega dohodka na člana družine. Povedano drugače: v primeru dobrega premoženjskega stanja družinskih članov dolžnika kljub temu, da dolžnik nima nobenih prihodkov, do oprostitve plačila sodnih taks dolžnik ne bi mogel biti upravičen. Sodišče tako brez predložene izjave o premoženjskem stanju družinskih članov dolžnika ne more presoditi, ali bi bila s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik. Dolžnik tako zmotno meni, da so sredstva, s katerimi se preživlja sam, izključno sredstva, ki jih tudi pridobi sam in ne tudi sredstva, ki jih prispevajo v skladu s svojo obveznostjo zakonitega preživljanja njegovi družinski člani.

8Pritožbena navedba, da dolžnik ne more izsiliti od svojih družinskih članov izjave o njihovem premoženjskem stanju, na odločitev v zadevi ne vpliva. Dolžnik je sicer zatrjeval, da so družinski člani zavrnili predložitev podatkov za izpolnitev izjave o premoženjskem stanju, vendar ta (sicer tudi dokazno nepodprta) trditev ne more preprečiti posledice nepredložitve izjave o premoženjskem stanju družinskih članov, to je nezmožnosti ugotovitve sodišča, da bi bila s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik (oziroma sredstva, s katerimi se preživljajo njegovi družinski člani), in posledično zavrnitve njegovega predloga za delno oprostitev plačila sodnih taks. Ne gre za to, da bi sodišče zahtevalo od dolžnika nekaj, česar ta po svojih besedah ne bi mogel predložiti, gre za to, da o oprostitvi plačila sodnih taks lahko sodišče odloči izključno in samo na podlagi podatkov iz izjave o premoženjskem stanju za dolžnika in za njegove družinske člane, v primeru nepredložitve teh podatkov pa oprostitev plačila sodnih taks ni mogoča.

9Sklicevanje dolžnika na 21. člen Ustave je za odločitev o pritožbi pravno nepomembno. Drugi odstavek 21. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem je prepovedano vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav, se ne nanaša na razmerja med posamezniki, temveč na razmerje med državo oziroma njenimi organi in državljani, tako da za predmetno zadevo ne pride v poštev.

10Ob tem višje sodišče še dodaja, da je Ustavno sodišče RS že zavzelo stališče, da pravica do dostopa do sodišč zaradi plačevanja sodnih taks ni nedopustno omejena, saj Ustava ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva (odločba št. U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998). V sklepu Up-40/97 z dne 7. 3. 1997 pa je zavzelo tudi stališče, da nista kršeni pritožnikovi pravici do sodnega varstva in do enakosti pred zakonom, ker je sodišče v postopku oprostitve plačila sodnih taks zahtevalo od pritožnika predložitev z zakonom določenih potrdil in zaradi njihove nepredložitve predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. V skladu s 15. členom Ustave sme zakon predpisati način izvrševanja pravic med drugim tedaj, kadar je to nujno zaradi same narave pravice. Takšen zakon je tudi zakon o oprostitvi plačila sodnih taks glede pogojev, ki jih mora predlagatelj ob tem izpolnjevati ter glede potrdil, ki jih mora ob tem predložiti.

11Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).