VSL sodba in sklep I Cpg 1587/2013

I. Pritožba zoper 2. točko izreka prvostopenjske sodbe se zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

II. Pritožba zoper 2. odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavilo učinek zemljiškoknjižnega dovolila iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 1. 2012 (1. odstavek 1. točke izreka), dovolilo vknjižbo izbrisa lastninske pravice v korist toženke na nepremičnini z ID znakom 000 (do 1/35) in ponovno vknjižbo lastninske pravice tožnika, kot prejšnjega lastnika (2. odstavek 1. točke izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati znesek 13.605,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.658,16 EUR (3. točka izreka).

2Zoper 2. odstavek 1. točke in zoper 2. točko izreka prvostopenjske sodbe se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pritožbo vlaga iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, da ji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo zneska 13.605,22 EUR. Zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena, zoper 2. odstavek 1. točke izreka pa ni dovoljena.

Glede pritožbe zoper 2. točko izreka:

5Tožeča stranka je v obravnavanem postopku zahtevala (delno) razveljavitev učinkov zemljiškoknjižnega dovolila iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 1. 2012, s katerim je dovolila, da se pri njej lastnem deležu do 1/26 nepremičnine z ID znakom 000 v korist tožene stranke vknjiži lastninska pravica (razveljavitev zahteva le za delež do 1/35 prodane nepremičnine).

6Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel, ki je potreben za pridobitev oziroma prenos lastninske pravice na nepremičninah. Če je bila na njegovi podlagi opravljena vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, je treba, po 3. odstavku 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), izpodbojni zahtevek uveljaviti z izbrisno tožbo, v skladu s 1. točko 2. odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen po 3. odstavku 24. člena ZZK-1. Izpodbojni zahtevek (ki zahteva razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila) bo v takšnem primeru torej pravilno postavljen le, če bo uveljavljen z izbrisno tožbo. To je posebna tožba zemljiškoknjižnega prava, s katero se zahteva izbris lastninske pravice, vknjižene v korist prejemnika in ponovni vpis lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika (1. točka 1. odstavka 243. člena ZZK-1).

7Zahtevati je torej potrebno vzpostavitev stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe. Takšen zahtevek ima pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika značaj (pravno naravo) povračilnega zahtevka. Tožeča stranka ga mora postaviti, razen v primeru, da izbris po ZZK-1 ni dovoljen (gre za situacijo, ko se zahtevek uveljavlja proti dobroverni osebi, v korist katere je bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižen oziroma predznamovan z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe). Navedbe tožeče stranke, da bo stečajna masa prikrajšana tudi v primeru, da tožena stranka v naravi vrne tisto, kar je na podlagi izpodbijanega pravnega posla dobila (torej lastninsko pravico na delu sporne nepremičnine), tako ne morejo predstavljati okoliščine, zaradi katere ne bi bilo mogoče vrniti tistega, kar je bilo na podlagi izpodbijanega pravnega dejanja dobljeno (2. odstavek 278. člena ZFPPIPP). Po izrecni določbi 3. odstavka 275. člena ZFPPIPP lahko namreč takšno okoliščino predstavlja zgolj dejstvo, da je zahtevek vložen proti dobroverni tretji osebi.

8Ugoditev zahtevku, ki ga tožeča stranka postavlja kot primarnega, je tudi sicer pravno nesprejemljiva. V kolikor bi sodišče razveljavilo učinek zemljiškoknjižnega dovolila (torej pravnega posla na podlagi katerega je prišlo do prenosa lastninske pravice), poleg tega pa toženi stranki naložilo plačilo 13.605,22 EUR, bi tožeči stranki dalo možnost, da ponovno postane lastnica spornega dela nepremičnine (na podlagi razveljavitve bi lahko vložila izbrisno tožbo), hkrati pa bi dobila plačano tudi njegovo vrednost. Tožena stranka bi torej ostala brez vsega - lastninske pravice na nepremičnini in zneska 13.605,22 EUR. S tem bi na njeni strani prišlo do prikrajšanja, na strani tožeče stranke pa do neupravičene obogatitve.

9Tožeča stranka bi plačilo spornega zneska lahko zahtevala, če bi (namesto učinkov zemljiškoknjižnega dovolila) izpodbijala učinek kompenzacije, s katero sta bili „plačani“ parkirišči. Skladno s sodno prakso je namreč dejanje pobota mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, gre za takšen primer, kadar je prodajna pogodba sklenjena z namenom, da upnik bodočega stečajnega dolžnika pride do popolnega plačila svoje prej nastale terjatve. Bodoči stečajni dolžnik v takem primeru sklene prodajno pogodbo z upnikom, ki nasproti njemu že ima terjatev, z namenom, da se ta (prej nastala) terjatev upnika pobota s terjatvijo stečajnega dolžnika, nastalo na podlagi prodajne pogodbe.1 V obravnavani zadevi gre za točno takšno situacijo. Ker tožeča stranka učinkov pobota ni izpodbijala, sodišče zahtevka v tej smeri ni presojalo.

10Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnilnim delom sodbe res precej skromna, vendar samo zato še ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče se je namreč opredelilo do vseh odločilnih dejstev. Celo, če se do vseh relevantnih navedb ne bi opredelilo, to ne bi pomenilo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem namreč ni kršena zahteva, da mora biti sodba preizkusljiva.2

11Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zoper 2. točko izreka prvostopenjske sodbe zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Glede pritožbe zoper 2. točko 1. odstavka:

12V 2. točki prvega odstavka izreka je prvostopenjsko sodišče ugodilo podredno postavljenemu tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka je s tem dobila, kar je zahtevala. Za izpodbijanje tega dela odločitve tako, po zavrnitvi pritožbe zoper odločitev glede primarnega tožbenega zahtevka, nima (več) pravnega interesa. Ta je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku. Če po vložitvi pritožbe odpade, je treba slednjo zavreči (4. odstavek 343. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zoper drugi odstavek 1. točke izreka izpodbijane sodbe zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

13Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj npr. sodbo VSL opr. št. I Cpg 1081/2012

(2) J. Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 309