VSL sklep I Cp 478/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.478.2014Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Laično izredno pravno sredstvo je nedovoljeno že takoj ob njegovi vložitvi, saj mora vložnik oziroma njegov zakoniti zastopnik najkasneje takrat navesti in izkazati, da ima pravniški državni izpit oziroma mora biti vloga vložena po odvetniku, v nasprotnem primeru vložnika doleti zakonsko predvidena procesna sankcija, torej zavrženje takšne vloge.
Izrek
Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka predlagateljice K. P. kot nedovoljen. Odločilo je, da predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
2Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz razlogov bistvene kršitve določb postopka. Meni, da bi jo ob pravilni uporabi postopkovnih pravil sodišče moralo v skladu s 108. členom ZPP pozvati k dopolnitvi vloge, na način, da predloži pooblastilo pooblaščenca, ki izpolnjuje pogoje iz 86. člena ZPP. Pri obnovi postopka gre za izredno pravno sredstvo, namenjeno predvsem varstvu pravice strank in ne javne koristi, zato je na mestu analogna uporaba ureditve iz 88. člena ZPP.
3Pritožba ni utemeljena.
4Po določilu tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka opravlja pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zgolj po pooblaščencu, ki je odvetnik. Sodišče je zato pravilno uporabilo povsem jasno določilo 91. člena citiranega zakona, ko je zavrglo obnovo, ki jo je vložila predlagateljica sama, pri čemer ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pritožnica se ne more sklicevati na svojo pravno neukost, saj nepoznavanje prava ne opravičuje nikogar. Obnova, ki jo je vložila stranka sama, zgolj zato ni nerazumljiva ali nepopolna, da bi moralo sodišče opraviti postopek poprave vloge v smislu določbe 108. člena ZPP. Laično izredno pravno sredstvo je nedovoljeno že takoj ob njegovi vložitvi, saj mora vložnik oziroma njegov zakoniti zastopnik najkasneje takrat navesti in izkazati, da ima pravniški državni izpit oziroma mora biti vloga vložena po odvetniku, v nasprotnem primeru vložnika doleti zakonsko predvidena procesna sankcija, torej zavrženje takšne vloge. Končno pritožnica v tem postopku tudi ne izkazuje, da ima pravniški državni izpit, zato ji tudi morebitno predhodno opozorilo sodišča prve stopnje, naj se izkaže s tem potrdilom, ne bi koristilo. Pritožbeno sodišče pa tudi ne more slediti pritožnici, da ima izredno pravno sredstvo obnove povsem drugačno funkcijo kot revizija, saj se tudi ta uporablja predvsem za varstvo interesov strank v postopku in ne zgolj za javno korist.
5Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
6Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v zavrnilnem izreku sklepa in je logična posledica neuspeha predlagateljice v tem postopku.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 10. 9. 2014Nazaj na vrh ↑