VSL sodba I Cp 26/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je v zamudni sodbi in sodbi z dne 19. 9. 2013 razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati avtorski honorar v višini 9.636,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2011 dalje do plačila. Tožbeni zahtevek na plačilo avtorskega honorarja v višini 102,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2011 dalje do plačila ter zahtevek na posredovanje sporedov vseh uporabljenih del na javnih prireditvah je zavrnilo ter toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 876,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo (drugi odstavek točke II. izreka), s katero je bil zavrnjen zahtevek na posredovanje sporedov vseh uporabljenih del na javnih prireditvah se pritožuje tožeča stranka, ki meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 159. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (1). Poudarja, da so sporedi izvedenih del osnova za delitev avtorskega nadomestila posameznim avtorjem in kot taki predstavljajo finančni dokument. Na njihovi podlagi se med upravičene avtorje pravilno razdeli avtorsko nadomestilo. Meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče njenemu zahtevku na predložitev sporedov ugoditi.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni podala odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic je pooblaščena za kolektivno uveljavljanje malih glasbenih pravic. Javna priobčitev avtorskega dela po 22. členu ZASP obsega pravico do javnega izvajanja, po zakonu pa je za prenos teh pravic, če gre za glasbena neodrska dela, pooblaščena tožeča stranka. Tožena stranka je organizirala šest koncertov, na katerih so bila izvajana avtorsko varovana dela.

6Prvostopenjsko sodišče je pretežnemu delu tožbenega zahtevka ugodilo, zahtevek na predložitev sporedov uporabljenih del pa je zavrnilo. Svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na predložitev sporedov je ustrezno argumentiralo in uporabilo pravilno materialnopravno izhodišče. Prireditelji kulturno umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so v 15-ih dneh po priobčitvi sicer res dolžni poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Ravnanje v nasprotju s prej citirano določbo pa predstavlja prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe; ne predstavlja pa pravnega temelja za nastanek zasebnopravne (in kot takšne tudi iztožljive) obveznosti posredovanja sporedov. V sodni praksi se je oblikovalo stališče, ki ga v sodbi izpostavlja tudi prvostopenjsko sodišče, sklicujoč se na več odločb pritožbenega sodišča. V citiranih odločbah je bilo zavzeto stališče, da tožeča stranka dolžnosti tožene stranke, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek v smislu 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP, ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).

7Glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

8Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Uradni list RS, št. 21/1995 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZASP.