UPRS sodba III U 81/2012

I. Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Koper, Inšpekcijska pisarna Sežana (v nadaljevanju upravni organ prve stopnje) v točki 1. inšpekcijskemu zavezancu (tožeča stranka) naložil ustavitev nadaljnje gradnje (rekonstrukcije) stanovanjskega objekta v naselju A., ležečega na parc. št. 921/5 k.o. B. in mu naložil, da do 31. 5. 2011 z obstoječega objekta zunanjih tlorisnih dimenzij cca 10,0 m x cca 6,0 m in višinskega gabarita P+1, odstrani novozgrajeno leseno strešno konstrukcijo skupaj s korčno kritino in cca 40 cm novozgrajenega kolenčnega zidu skupaj s horizontalno armirano betonsko zidno vezjo ter novo leseno medetažno konstrukcijo nad celotnim pritličjem ter vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške. V točki 2. izpodbijane odločbe je tožečo stranko opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 1. točke, ki se bo opravila po drugih osebah. V točki 3. izreka je izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), v točki 4. je odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, v točki 5. pa, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je gradbeni inšpektor, ob inšpekcijskem pregledu dne 29. 3. 2011, ki ga je opravil v navzočnosti tožeče stranke, ugotovil, da tožeča stranka izvaja rekonstrukcijo obstoječega objekta tako, da je odstranila obstoječo strešno konstrukcijo, obstoječi objekt nadvišala za cca 40 cm, izvedla horizontalne zidne vezi in na novo postavila leseno ostrešje in korčno kritino, nad celotnim pritličjem pa zgradila novo leseno medetažno konstrukcijo. Za navedeno rekonstrukcijo pa si ni pridobila gradbenega dovoljenja v skladu s 3. členom ZGO-1, zato je v skladu z 152. členom ZGO-1, izdal izpodbijano odločbo.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 0612-196/2011-2 z dne 20. 2. 2012 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje. V tožbi navaja, da je na svojem stanovanjskem objektu v mesecu maju 2010 izvedla obnovo strehe, saj je le ta zaradi dotrajanosti zamakala, v posledici česar se je na nekaterih mestih vdirala, tako da je ogrožala sam objekt ter bližnjo okolico. Po tem, ko je pridobila na Občini Divača informacijo, da za predvideno sanacijo strehe gradbenega dovoljenja ne potrebuje, je v dobri veri, streho obnovila. Nova streha ostaja znotraj istih gabaritov kot stara in ni bila dvignjena kot je navedeno v odločbi, pač pa je šlo zgolj za pozidavo ob pozidni gredi v višini cca 30 cm, ki je bila potrebna zaradi preperelosti in neustreznosti zidu ob gredah, kar pa je šteti za nujno investicijsko vzdrževanje in ne poseg v konstrukcijo stavbe. V zvezi z novo leseno medetažno konstrukcijo pa navaja, da je šlo zgolj za zamenjavo dotrajanih lesenih gred, kar pa je vzdrževalno delo, ki ne posega v konstrukcijo stavbe. Izrečeni ukrep je nesorazmeren, razen tega pa prejšnjega stanja ni mogoče vzpostaviti. Glede na to, da je tožeča stranka v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, bi morala tožena stranka z ukrepanjem počakati do konca postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje izdal na podlagi določbe 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da se je na objektu, ki je predmet tega postopka izvedla rekonstrukcija in sicer je bila stara streha zamenjana z novo, istočasno pa so bile izvedene armirano betonske horizontalne zidne vezi, objekt pa povišan za cca 40 cm. Tožeča stranka sicer zapisnika ni želela podpisati in je na zapisnik izjavila, da se z ugotovitvami inšpekcijskega organa ne strinja, to pa na odločitev v stvari ne vpliva, saj iz zapisnika o ogledu ter priložene skice in fotografij izhaja, da je inšpektor dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil.

Ugovor tožeče stranke, da je šlo v konkretni zadevi le za vzdrževalna dela ni utemeljen. ZGO-1 kot redna vzdrževalna dela določa izvedbo manjših popravil in del na objektu ali prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta (točka 10.1. 2. člena ZGO-1). Kakor izhaja iz upravnega spisa je tožeča stranka z izvedenimi deli posegla v nosilno konstrukcijo objekta, saj je zamenjala strešne grede in medetažno konstrukcijo in dozidala kolenčni zid, poleg tega pa se je spremenil tudi zunanji izgled in velikost objekta, zato poseg ni mogoče označiti kot vzdrževalna dela.

Tudi po mnenju sodišča sporni poseg predstavlja rekonstrukcijo objekta v skladu s točko 7.2 2. člena ZGO-1, glede na to, da se prostornina objekta ni spremenila za več kot 10 % (nadzidano cca 40 cm), spremenile pa so se tehnične značilnosti prejšnjega objekta predvsem z nadzidavo obodnih zidov oziroma postavitvijo kolenčnega zidu. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na vzpostavitev predhodnega stanja. Vzpostavitev predhodnega stanja namreč pomeni, da mora tožeča stranka odstraniti tisti del objekta, katerega je nelegalno zgradila, ta obveznost pa je po mnenju sodišča izvršljiva. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za sporno rekonstrukcijo pa sodišče dodaja, da je za odločitev v upravnem postopku pomembno dejansko stanje v času izreka inšpekcijskega postopka, morebitna kasnejša pridobitev gradbenega dovoljenja pa bo lahko vplivala na izvršitev izpodbijane odločbe, če bo poseg v prostor legaliziran.

Glede na navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

Sodišče je tožbo tožeče zavrnilo, zato vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi svoje stroške postopka.