UPRS sodba III U 189/2013

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Bpp 217/2013 z dne 23. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja ter odpusta dolga.

Iz obrazložitve izhaja, da je v skladu s prvim odstavkom 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), temeljni namen postopka osebnega stečaja v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Pogoj za začetek osebnega stečaja ni zgolj trajna insolventnost dolžnika temveč tudi obstoj stečajne mase, ki jo skupaj tvorijo določeni dohodki in njegovo premoženje. Na podlagi izjave tožeče stranke ter listin v spisih izhaja, da je tožeča stranka prejemnik zgolj denarne socialne pomoči v mesečnem znesku 222,33 EUR-a za čas od 1. 5. do 31. 10. 2013. Ostalih prejemkov oziroma premoženja pa nima.

Ob ugotovljenem, namen stečajnega postopka ne bi bil realiziran, saj upniki zaradi neobstoja stečajne mase ne bi bili poplačani, zato je postopek nerazumno začeti (objektivni pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). Zato bi bila odobritev prošnje za dodelitev predujma za začetek osebnega stečaja v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve še navaja, da se postopek za odpust obveznosti lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti po 398. členu ZFPPIPP. Ker pa je bilo ugotovljeno, da niso podani pogoji za uvedbo stečajnega postopka so tudi dejstva, ki se nanašajo na odpust obveznosti, neupoštevna oziroma neodločujoča.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da bi ji morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč za začetek osebnega stečaja, saj nima sredstev za plačilo predujma. Zato smiselno predlaga sodišču, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Okrožno sodišče v Novi Gorici v odgovoru na tožbo smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predlaga da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Postopek osebnega stečaja je v skladu z določbami ZFPPIPP urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot posebne postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. To pomeni, da se znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Organ za brezplačno pravno pomoč mora zato pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika.

Glede na navedeno, vnaprejšnje zavračanje prošenj za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti in njegovih učinkov. Postopek osebnega stečaja je namreč že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik, zato je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča (novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, sodba št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013) v navzkrižju tako z namenom ki se zasleduje z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti. Iz sodne prakse drugostopnih sodišč, pristojnih za odločanje v stečajnem postopku sicer res izhaja, da je za dosego namena osebnega stečaja potreben obstoj premoženja dolžnika, neobstoj premoženja pa je razlog za končanje postopka osebnega stečaja. Vendar pa je pri tem treba upoštevati okoliščine vsakega posamičnega primera v zvezi z vprašanjem ali je bil v postopku osebnega stečaja predlagan tudi odpust obveznosti oziroma katere ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP so bile v konkretnem primeru podane.

V konkretni zadevi pa je tožena stranka utemeljila očitno nerazumnost predloga tožeče stranke za odpust obveznosti s tem, da ne izpolnjuje pogoja za uvedbo osebnega stečaja, v posledici tega pa tudi ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti. S takšnim zaključkom pa je organ za brezplačno pravno pomoč, po presoji sodišča, presegel okvire pravnega standarda očitne nerazumnosti predloga tožeče stranke za odpust obveznosti, v smislu prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.

Glede na vse povedano je sodišče tožbi, v skladu s četrto točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici, v ponoven postopek.