VSC sklep PRp 81/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe) zavrglo kot nedovoljen.

Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).

Pritožba ni utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je storilcu bila z odločbo o prekršku Policijske postaje vodnikov službenih psov izrečena globe v višini 104,32 EUR, ki je postala pravnomočna 12. 3. 2014, in stališču, da je nadomestitev globe dopustna samo v tistih zadevah, v katerih je dopusten določiti uklonilni zapor, tega pa skladno z drugim odstavkom 19. člena ZP-1 ni mogoče določiti, če neplačana globa ne presega 300,00 EUR.

Omejitev, da uklonilnega zapora ni mogoče določiti, če neplačana globa ne dosega določenega zneska, je bilo v drugi odstavek 19. člena ZP-1 bila vnesena najprej z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H), ko je bila ta meja določena v višini 120 EUR, z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1I) pa je bil znesek 120 EUR nadomeščen z zneskom 300 EUR. Kot je razvidno iz obrazložitve predloga novele ZP-1I, ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora z dne 14. 10. 2013, je bil namen te spremembe izključiti tudi možnost opravljanja dela v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, če višina neplačane globe ne presega 300 EUR, saj lahko pri nižjih zneskih neplačane globe stroški izvedbe del v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (ki obsegajo stroške kot so zdravniški pregled in izpit za varstvo pri delu za storilca, stroški prevoza in prehrane storilca ter stroški dela strokovnih delavcev) presežejo znesek globe.

Poleg tega je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 27/2008 z dne 15. 4. 2008 (ki se sicer nanaša na vprašanje dovoljenosti predloga za nadomestitev globe v primeru, če je globa bila izrečena s plačilnim nalogom), v 5. točki obrazložitve navedlo, da so določbe 20. člena ZP-1 o nadomestitvi prisilne izterjave z opravo določenih nalog izrecno vezane na primere, ko uklonilni zapor ni bil določen (ali izvršen), oziroma ko storilec tudi po izvršenem uklonilnem zaporu ni plačal globe. Gre torej za primere, ko je predhodno tekel postopek v skladu z 19. členom ZP-1, ko bi torej uklonilni zapor lahko bil določen, pa ni bil, oziroma ko določeni uklonilni zapor ni bil uspešen. Ne velja pa ureditev 20. člena ZP-1 za primere, ko se uklonilnega zapora sploh ne sme določiti, torej če je bil za prekršek izdan plačilni nalog (drugi odstavek 19. člena ZP-1).

Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ni dovoljen, če znesek neplačane globe ne presega 300 EUR.

Tako storilec v pritožbi pravilno tudi sam ugotavlja, da je njegova pritožba brezpredmetna, ker je njegov predlog nedovoljen. V zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih ponovno prosi, da sodišče presodi o njegovem predlogu, pojasnjuje svoje socialne razmere ter finančno stanje kot tudi okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek, za katerega mu je bila izrečena globa, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da teh navedb ne more upoštevati, saj se nanašajo na okoliščine, ki bi lahko bile odločilne pri presoji utemeljenosti predloga za nadomestitev globe, do presoje utemeljenosti za nadomestitev globe pa ne more priti, ker za to niso izpolnjene procesne predpostavke, saj glede na zgoraj pojasnjeno storilčev predlog za nadomestitev globe ni dovoljen. Ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča o višini izrečene globe, za katero storilec prosi, da se jo nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, je odločitev sodišča prve stopnje ob pravilnem materialnopravnem stališču glede dovoljenosti takšnega predloga, pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo nobene izmed kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 163. člena ZP-1).