VSRS Sklep III Ips 56/2012

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1S

odišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, da ugotovi, da denarna odpravnina v višini 6,26 EUR za delnico družbe A. d.d. ni primerna ter da določi primerno denarno odpravnino za delnico družbe A. d.d. in nasprotnemu udeležencu naloži, da vsem manjšinskim delničarjem izplača razliko med primerno denarno odpravnino in denarno odpravnino v višini 6,26 EUR za delnico. Ugotovilo je, da je bila denarna odpravnina v višini 6,26 EUR za delnico, ki jo je nasprotni udeleženec po izglasovanju sklepa, da se nanj kot glavnega delničarja prenese 5.740.046 delnic preostalih manjšinskih delničarjev, izplačal predlagatelju, primerna.

2V

išje sodišče je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu v celoti ugodi, podrejeno, da se izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

Relevantno procesno dejansko stanje

5Sodišče prve stopnje je za preizkus primernosti denarne odpravnine pridobilo mnenje poravnalnega odbora in ga vročilo udeležencem postopka. Sodišče prve stopnje pa ni ugodilo predlogu predlagatelja, da se poravnalni odbor pozove k predložitvi vseh cenitev in dokumentacije, ki je predstavljala podlago za njegovo odločitev. Predlagatelj je namreč na mnenje odbora podal pripombe in navedel, da se o ugotovitvah poravnalnega odbora ne more ustrezno in popolno izreči, ker mnenju ni priložena dokumentacija, na katero se to sklicuje. Drugih (vsebinskih) pripomb na mnenje ni podal. Predlagatelj je sicer tekom postopka razpolagal z vsemi listinami iz tretjega odstavka 386. člena ZGD-1 ter imel na podlagi vabila na skupni sestanek možnost sodelovati pred poravnalnim odborom.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija

6Revident navaja, da si sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prihaja v nasprotje, ker po eni strani ugotavlja, da bi predlagatelju morala biti omogočena seznanitev s cenitvijo, ki jo je opravila družba D., po drugi strani pa, da mu z opustitvijo vročitve cenitve ni bila kratena možnost obravnavanja, saj naj bi vsi delničarji imeli na razpolago dovolj podatkov za vsaj približen preizkus vrednosti delnice. O višini odpravnine se ni mogel izreči, ker ni razpolagal s potrebnimi podatki, na podlagi katerih bi lahko opravil potrebne izračune, s katerimi bi preveril višino odpravnine. Mnenju poravnalnega odbora tudi niso bili priloženi cenitev družbe A. d.d., ocena vrednosti celotnega kapitala povezanih družb, v katerih ima I., ocena vrednosti družbe N. d.d. in cenitev lastniškega kapitala podjetja V., na katera se mnenje opira. Mnenje odbora se sklicuje na pravilno uporabo vseh zakonskih podlag, o čemer pa se ni mogel izreči, saj zakonske podlage, ki so bile upoštevane pri izdelavi cenitvenih poročil, niso navedene. Iz mnenja prav tako ni razvidno, kako je odbor upošteval premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, relevantnem za presojo primernosti odpravnine, kateri je ta ključni trenutek in kako je na podlagi tega lahko zaključil, da je ponujena odpravnina primerna.

7Po mnenju revidenta je nelogična ugotovitev pritožbenega sodišča, da imajo vsi delničarji na razpolago dovolj podatkov za vsaj približen preizkus vrednosti delnice, saj je za to potrebno vrednotenje družbe kot celote ter upoštevati bodoče koristi od delnic manjšinskega delničarja. Pritožbeno sodišče naj bi s tem, ko je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki ne vsebuje odločilnih razlogov za sprejetje odločitve o primernosti odpravnine in je posledično ni mogoče preizkusiti, zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Nepravilno naj bi bilo tudi stališče sodišča, da se pravica do izjave v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine v pretežni meri uresničuje pred poravnalnim odborom, saj je mnenje odbora za sodnika neobvezujoče in podvrženo prosti presoji dokazov. V primeru, da se mnenja ne da preveriti, kot je to v konkretnem primeru, mora sodišče imenovati nov poravnalni odbor.

Razlogi za ugoditev reviziji

8Sodišče prve stopnje svoje odločitve, da predlagatelju ne vroči dokumentacije, ki je bila podlaga za odločanje poravnalnega odbora, in je del spisovnega gradiva, ni argumentirano obrazložilo. Sodišče druge stopnje se je sicer (načeloma) strinjalo, da je treba v vsakem primeru „odločitev o nevročitvi določenega dokaza oz. o neseznanitvi predlagatelja z določenim dokazom argumentirano obrazložiti.“ Kljub temu pa je odločitev o zavrnitvi pritožbe obrazložilo s tem, da predlagatelj ni izpolnil svoje osnovne procesne dolžnosti, ki je pošteno in argumentirano predstaviti problem, o katerem naj sodišče odloči, ter da v postopku tvorno in konstruktivno sodeluje, pri čemer se je sklicevalo na določbo 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Poudarilo je, da je imel predlagatelj na voljo dovolj podatkov, kljub temu pa v postopku ni navedel niti enega samega razloga, zaradi katerega ponujena višina denarne odpravnine ne bi bila primerna. Zavzelo je stališče, da gre za zlorabo pravic, če predlagatelj svoje dolžnosti zanemarja, po drugi strani pa terja popolno spoštovanje svojih pravic. Na podlagi tega je zaključilo, da predlagatelju z opustitvijo vročitve ni bila kratena možnost obravnavanja.

9S

odišče prve stopnje je sprejelo mnenje poravnalnega odbora, da je denarna odpravnina, ki jo je določil glavni delničar, primerna, poravnalni odbor pa je svojo odločitev napravil na podlagi cenitev družbe A. d.d. ter cenitev povezanih družb, v katerih ima I. Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da predlagatelju z opustitvijo vročitve omenjenih cenitev ni bila kratena možnost obravnavanja, saj je imel na razpolago dovolj podatkov za vsaj približen preizkus vrednosti delnice, pri čemer se sklicuje na listine iz 3. odstavka 386. člena ZGD-1, mnenje poravnalnega odbora in dejstvo, da je predlagatelj imel možnost sodelovati pred poravnalnim odborom ter se seznaniti z njegovimi

stališči in predstaviti svoja stališča. Vendar pa je takšno stališče zmotno. Na podlagi predloga sklepa o prenosu delnic, letnih poročil za zadnja tri leta, pisnega poročila glavnega delničarja in revizorjevega poročila kot tudi samega mnenja poravnalnega odbora predlagatelj ni mogel preveriti pravilnosti izračuna višine denarne odpravnine na podlagi izbrane metode vrednotenja. Za kaj takega bi moral imeti na voljo vse podatke, s katerimi je razpolagal poravnalni odbor, tj. cenitvena poročila. Stranka lahko učinkovito izvršuje svojo pravico do izjavljanja le, če je seznanjena tudi z gradivom, ki je bilo podlaga za ugotovitev, da je bila ponujena denarna odpravnina primerna. Ali bo stranka tudi dejansko razpolagala z zadostnim znanjem, da bo preverila pravilnost zaključkov poravnalnega odbora, oziroma na kakšen način bo to preverila, pa je v celoti v njeni sferi. S tem se zagotavlja spoštovanje njene osebnosti in preprečuje, da bi postala le predmet postopka. Sodišče mora torej strankam dati možnost, da se izjavijo, stranke pa nimajo nikakršne dolžnosti, da pravico do izjave tudi dejansko izkoristijo. Zato ni mogoče govoriti o zlorabi pravic, saj se od strank ne zahteva, da v postopku aktivno sodelujejo.

10Stranki ni mogoče nalagati, da terja cenitvena poročila od poravnalnega odbora. Poravnalni odbor je predvsem strokovno telo, s pomočjo katerega sodišče ugotavlja primernost denarne odpravnine, ki je bila ponujena manjšinskim delničarjem. Njegovo mnenje je podvrženo prosti presoji dokazov in pripombam udeležencev postopka, ki lahko v postopek pritegnejo tudi druge izvedence. Poleg izdelave strokovnega stališča pa je pomembna naloga poravnalnega odbora tudi njegovo aktivno ravnanje v smeri spodbujanja in opozarjanja udeležencev postopka k sklenitvi poravnave (prvi odstavek 610. člena ZGD-1). Drugih pooblastil poravnalnega odbora, kot so navedeni v šestem in sedmem odstavku 609. člena in prvem odstavku 610. člena ZGD-1, pa zakon ne določa, zato jih tudi ni mogoče kar tako širiti. Vsa druga procesna opravila so tako pridržana sodišču, saj bi sicer odbor opravljal vlogo sodišča.

11Udeležencem mora biti tako ves čas postopka zagotovljeno, da lahko vplivajo na ugotavljanje primernosti denarne odpravnine, sodišče pa jim mora temu ustrezno omogočiti, da se seznanijo z vsemi dokazi, ki so relevantni za njeno presojo, kot tudi z rezultati dokazovanja. Tej zahtevi sodišče prve stopnje ni zadostilo, zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ker sodišče druge stopnje te kršitve ni odpravilo, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

12V

ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlagatelju vročiti tudi vso dokumentacijo, na podlagi katere je poravnalni odbor izdelal mnenje o primernosti denarne odpravnine.

13Kadar sodišče razveljavi odločbo, proti kateri je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, se odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).