VSL sklep I Ip 3432/2013

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki 3. izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (1. in 2. točka izreka sklepa).

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek s predhodno odredbo nadaljuje, da se ugovor dolžnika zavrne in da se zavrne zahteva dolžnika za razveljavitev predhodne odredbe.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo dolžnik. Bistvo pritožbenih navedb je, da ni zakonske podlage za nadaljevanje postopka zavarovanja. Dejansko stanje glede nevarnosti je nepravilno in nepopolno ugotovljeno, temelji pa tudi na dejstvu, ki ga upnik ni zatrjeval (začetek postopka prisilne poravnave). Izpodbija razloge za zavrnitev zahteve za razveljavitev predhodne odredbe.

3Za odločitev v tej zadevi je pomembno:

- da je bil dne 22. 11. 2011 izdan sklep o predhodni odredbi;

- da o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi še ni bilo odločeno do 16. 4. 2012, ko je bil nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave;

- da je bil 25. 10. 2012 izdan sklep o prekinitvi postopka zavarovanja na podlagi določila prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP;

- da so bila na računu dolžnika pri banki X rezervirana sredstva, na podlagi izdane predhodne odredbe pred začetkom postopka prisilne poravnave, v znesku 238.921,95 EUR;

- da je odločba III Pg 3607/2010 z dne 8. 9. 2011, ki je bila podlaga za izdajo predhodne odredbe, postala izvršljiva 4. 4. 2012.

4Odločitev o nadaljevanju postopka zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe prisilne poravnave nad dolžnikom, je pravilna.

V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev (tretji odstavek 208. člena ZPP). Razlog za prekinitev postopka je prenehal 11. 12. 2012, ko je sklep o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom postal pravnomočen. Zmotno je zato stališče pritožbe, da ni zakonske podlage za nadaljevanje postopka zavarovanja.

Določilo 2. točke prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP, da se postopek zavarovanja, ki je bil prekinjen zaradi začetka postopka prisilne poravnave, lahko nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, velja le za čas postopka prisilne poravnave. Ko je postopek prisilne poravnave končan, pa je postopek zavarovanja nadaljevati in zaključiti po splošnih predpisih (citirani tretji odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v povezavi z 213. členom ZFPPIPP, v katerem je določeno, da potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve.

V danem primeru je bil sklep o izdaji predhodne odredbe izdan 22. 11. 2011. S sklepom se je zavarovala terjatev upnika v znesku 184.975,08 EUR s pripadajočimi obrestmi s prepovedjo organizaciji plačilnega prometa, da dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu izplača denarni znesek, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo z dolžnikovega računa. Banka X je sodišču sporočila, da je pred začetkom insolvenčnega postopka nad dolžnikom na računu dolžnika, na podlagi sklepa o predhodni odredbi, rezervirala sredstva v znesku 238.921,95 EUR. Upnik je zato na teh sredstvih dobil prednostno poplačilno pravico, določeno v 261. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki ustreza pojmu ločitvene pravice iz 19. člena ZFPPIPP, pod pogojem, da bo sklep o izdani predhodni odredbi postal pravnomočen. Nadaljevanje postopka zavarovanja je zato potrebno, da se pride do pravnomočne odločitve o izdani predhodni odredbi. Nadaljevanje postopka zavarovanja je možno v postopku prisilne poravnave (2. točka prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP), ali pa po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tretji odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 213. členom ZFPPIPP).

5Na podlagi določila 257. člena ZIZ sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva, če upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Predhodno odredbo je upnik predlagal za zavarovanje denarne terjatve ugotovljene v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Pg 3607/2010 z dne 8. 10. 2011, ki v času izdaje predhodne odredbe še ni bila pravnomočna. Prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe je izpolnjen.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik izkazal za verjetno, da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Utemeljeno ni sledilo ugovoru dolžnika, da ni prezadolžen, ker so se mu dolgoročna sredstva in dohodki iz prodaje v letu 2010 napram letu 2009 bistveno povečali, da se mu je v letu 2010 povečal kapital in čisti dobiček. Pritožbeno sodišče sprejema oceno dokazov sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in se v tem delu v celoti sklicuje nanj. V pritožbi dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da je dejansko stanje glede nevarnosti nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Pritožbena navedba, da ima zadosti premoženja za pokritje svojih obveznosti oziroma, da dolžnikovo premoženje presega upnikovo terjatev, je zavajajoča, ker je pri oceni možnosti poplačila upnika upoštevati vse obveznosti dolžnika, ne pa samo obveznost, ki jo ima dolžnik do upnika predlagatelja predhodne odredbe.

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da finančno stanje dolžnika ob izdaji predhodne odredbe ni bilo tako, da bi zadoščalo za sklep, da bo upnik brez nevarnosti lahko uveljavil svojo terjatev do dolžnika. To pomeni, da je upnik za verjetno izkazal obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Navedbi v izpodbijanem sklepu, da je bil po izdaji sklepa o predhodni odredbi začet postopek prisilne poravnave nad dolžnikom, pritožba neutemeljeno pripisuje lastnost novega dejstva, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Sodišče prve stopnje je to navedlo zgolj kot informacijo, ne pa kot dejstvo, ki bi predstavljalo podlago za izdajo predhodne odredbe. Dolžnik zato v pritožbi neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi njegovega ugovora zoper sklep o izdani predhodni odredbi.

6V sklepu o predhodni odredbi je bil določen čas trajanja predhodne odredbe (še 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo oziroma 8 dni po nastopu izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Pg 3607/2010 z dne 8. 9. 2011). Trditev dolžnika, da upnik ni vložil izvršbe v roku osmih dni po nastopu izvršljivosti sodbe, je možno obravnavati v okviru določila 265. člena ZIZ, na podlagi katerega lahko dolžnik predlaga ustavitev postopka predhodne odredbe, v primeru, če upnik ne predlaga izvršbe v roku, kot bi jo moral predlagati. Za tako široko razlago določila 265. člena ZIZ govori tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 1270/09 z dne 25. 2. 2010. Dolžniku je tako dopustiti, da lahko predlaga ustavitev postopka tudi v primeru, če upnik ne predlaga izvršbe v roku veljavnosti predhodne odredbe. Še posebej je to potrebno v tem primeru, ko je sporno, ali je izvršbo pravočasno vložil in s tem opravičil izdajo predhodne odredbe.

Iz navedenega razloga je bilo pritožbi zoper 3. točko izreka sklepa ugoditi in sklep v tem delu razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje moralo oceniti upnikove navedbe v odgovoru na pritožbo, da je izvršbo pravočasno vložil in s tem opravičil izdajo predhodne odredbe. Upniku je bil predlog dolžnika za ustavitev postopka vročen skupaj z izpodbijanim sklepom in je v tem delu šteti navedbe v pritožbi za pravočasne.

7Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.