VSL sklep Cst 18/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka).

1Sodišče prve stopnje je s sklepom v izpodbijanem delu odločilo o prodaji nepremičnine: stanovanjska hiša na parc. št. 2121/2013, k. o. X., z ID 000, v izmeri 622 m2 do 1/2, in sicer tako, da se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, izhodiščna cena se določi v višini 68.080,00 EUR, varščina pa se določi v višini 6.808,00 EUR.

2Zoper sklep se je v navedenem delu upnik pravočasno pritožil in predlagal razveljavitev sklepa in smiselno odložitev prodaje do končanja pravdnega postopka opr. št. P 913/2012, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik navaja, da teče pred Okrožnim sodiščem v Celju postopek za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju upnika in dolžnice (bivših zakoncev), v katerem je sodišče izdalo začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine na parc. št. 2121/23, k. o. X., izdana začasna odredba je v obliki plombe zavedena v zemljiški knjigi. Pritožnik je skladno s 301. členom ZFPPIPP predlagal nadaljevanje prekinjenega postopka opr. št. P 913/2012. Pritožniku je v tem stečajnem postopku priznana pogojna terjatev v višini 87.487,80 EUR, terjatev v višini 118.624,37 EUR pa je prerekana.

5Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka. Upnik pa ne trdi, da je pridobil ločitveno pravico na sporni nepremičnini.

6Po določilu prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika, hkrati in v enakih deležih. Upravitelj je zato dolžan unovčiti premoženje, ki spada v stečajno maso, zaradi zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov.

7Iz upraviteljičinega ugovora na pritožbo je razvidno, da sporna 1/2 nepremičnine, ki je predmet prodaje, spada v stečajno maso, pritožnik pa na njej ni uveljavljal ločitvene (niti izločitvene) pravice.

8Sodišče druge stopnje je vpogledalo v pritožnikovo prijavo terjatve in ugotovilo, da upnik sicer omenja poleg terjatve tudi ločitveno in izločitveno pravico, vendar v končni fazi uveljavlja zgolj denarno terjatev. Tako je njegovo prijavo razumela tudi upraviteljica, ki je prijavljeno terjatev delno prerekala in delno priznala.

9Pritožnik ni izpodbijal sedaj že pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, iz katerega izhaja, da je pritožniku priznana pogojna terjatev v višini 87.487,88 EUR, prerekana pa terjatev v višini 118.624,37 EUR. Pritožnik bi lahko uspel preprečiti ali vsaj odložiti prodajo sporne nepremičnine, če bi v stečajnem postopku uveljavljal izločitveno pravico na tej nepremičnini. Vendar iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi pritožnik izločitveno pravico uveljavljal niti ni pritožnik izpodbijal ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je dolžnica lastnica 1/2 nepremičnine, ki je predmet prodaje.

10Po določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je izločitvena pravica pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. 299. člen ZFPPIPP določa, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Prijava izločitvene pravice mora vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih. Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, izločitvena pravica ne preneha. Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo. V primeru iz četrtega odstavka tega člena izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka tega člena, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve. Ker pa (zaenkrat) izločitvena pravica v tem stečajnem postopku še ni bila uveljavljena, pritožnikovim navedbam ni mogoče slediti.

11Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).