VSRS Sodba III Ips 14/2012

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 588,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača s pogodbo dogovorjeno provizijo. Odločilo je še o stroških postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 70/2011-6 z dne 15. 11. 2011 dopustilo revizijo glede vprašanja:

„vpliva novele k ZZVZZ z določbo 62.d člena na pogodbeno ureditev pravdnih strank.“

4Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

5Tožena stranka je na vročeno revizijo odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne.

Pogodbena ureditev

6Pravdni stranki sta s Pogodbo o sodelovanju (v nadaljevanju: Pogodba), ki sta jo sklenili v letu 2002, uredili medsebojno sodelovanje na področju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v delu, v katerem ZZVZZ določa doplačila zavarovancev. Tožeča stranka se je zavezala, da bo zavarovancem tožene stranke na podlagi njihovega dopolnilnega zavarovanja „izdajala zdravila in medicinske pripomočke na recepte in naročilnice ZZZS brez doplačila zavarovanca“, tožena stranka pa se je obvezala, da bo tožeči stranki „za to plačala znesek doplačil v skladu z ZZVZZ in provizijo“ (tretji odstavek 1. člena Pogodbe).

7Provizija za opravljene storitve je bila določena v 5. členu Pogodbe:

„Provizija se obračuna pri vsakokratni izstavitvi zahtevka na skupni znesek zahtevka brez upoštevanja davka na dodano vrednost.

Provizija znaša 3% od vsakokratnega zneska, kot je določeno v predhodnem odstavku, ter se poveča še za davek na dodano vrednost, ki ga plača zavarovalnica.“

Zakonska ureditev

8Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/1992 in nasl., v nadaljevanju ZZVZZ) je bil spremenjen in dopolnjen z novelo ZZVZZ-H, ki je začela veljati 1. septembra 2005. Novi 62.d člen v prvem odstavku določa:

„Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, so vključene v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja, s katero se med njimi izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol. Stroški zdravstvenih storitev vključujejo zneske obračunskih škod iz naslova kritja dopolnilnega zavarovanja ter zneske obračunanih nadomestil za zagotavljanje podatkov iz 7. točke drugega odstavka 62. člena tega zakona. Višino teh nadomestil dogovorijo zavarovalnice z izvajalci zdravstvenih storitev v obliki odstotka od zneskov kosmatih obračunanih škod, znaša pa lahko največ 0,75 odstotka.“

9V 7. točki drugega odstavka 62. člena ZZVZZ je bilo določeno, da se javni interes Republike Slovenije na področju dopolnilnega zavarovanja uresničuje tako, da:

„so izvajalci zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, dolžni poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami, ki izvajajo takšno zavarovanje, in jim zagotavljati praviloma v elektronski obliki vse podatke, potrebne za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, in sicer specificirane po zavarovancih in storitvah.“

Revizijske navedbe

10Revident zastopa stališče, da pri proviziji, ki jo ureja in omejuje na 0,75% določba 62.d člena ZZVZZ (v nadaljevanju: zakonska provizija), ne gre za isto provizijo, kot je določena v 5. členu Pogodbe (v nadaljevanju: pogodbena provizija) ali drugače povedano, zakonska provizija naj ne bi pomenila plačila za isto storitev, za katero je dogovorjena pogodbena provizija. Že iz same jezikovne razlage 62.d člena ZZVZZ naj bi sledilo, „da se nadomestilo v višini največ 0,75% od zneskov kosmatih obračunanih škod nanaša le na storitev posredovanja podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi na opravljanje siceršnje registrirane dejavnosti izvajalcev zdravstvenih storitev.“ Zakonska provizija naj bi torej pomenila samo odmeno za posredovanje podatkov, medtem ko naj bi pogodbena provizija zadevala opravljanje registriranih zdravstvenih storitev. Revident na koncu še pojasnjuje, da naj bi pogodbena provizija predstavljala „ekvivalent stroškom poslovanja tožene stranke kot zavarovalnice, ki jih tožena stranka sama prihrani, ker tožeča stranka zanjo opravlja določene storitve.“

Razlogi za zavrnitev revizije

11Prvostopenjsko sodišče se je z dilemo, ki jo sproža revident in ki ima nekaj opore v zakonskem besedilu, predvsem pa v relativni nedoločenosti pogodbene ureditve, obširno ukvarjalo. V dokaznem postopku je zaslišalo številne priče, ki so izpovedovale o obsegu dela lekarn in še posebej tožeče stranke pred in po uveljavitvi ZZVZZ-H. Ugotovilo je, „da so lekarne kot izvajalci zdravstvenih storitev tudi po noveli H opravljale po vsebini enaka opravila za zdravstvene zavarovalnice, kot so jih pred uveljavitvijo opravljale na podlagi pogodbe“ (prvi odstavek na 6. strani prvostopenjske sodbe). Novela ZZVZZ-H torej ni prinesla nobenih novih obveznosti, ki jih tožeča stranka ne bi imela že po Pogodbi.

12Kljub temu, da pogodbena provizija nedvomno pokriva vse storitve, za katere je predpisana zakonska provizija, pa to še ne izključuje možnosti, da je bila pogodbena provizija mišljena kot plačilo za širši obseg storitev, da torej zakonska provizija ne pokriva vseh storitev, ki so bile dogovorjene s pogodbo. Zato je treba odgovoriti na vprašanje, ali je pogodbena provizija pomenila poleg odmene za posredovanja podatkov morda tudi odmeno za kakšne druge storitve, ki jih zakonska provizija ne pokriva. V to smer gre revidentovo argumentiranje, da naj bi pogodbena provizija predstavljala „le splošen strošek poslovanja zavarovalnice, ki z izravnalno shemo nima nobene zveze.“ Če ne bi bilo sodelovanja med pravdnima strankama, vzpostavljenega s Pogodbo, bi morali zavarovanci v lekarni tožeče stranke poravnati znesek doplačila, nato pa bi morali plačani znesek uveljavljati pri toženi stranki in dokazovati nastanek zavarovalnega primera. Po mnenju revidenta bi morala tožena stranka zato „vzpostaviti regijsko razpršeno mrežo in administrativno podporo.“

13Argumentacija revidenta, da je tožena stranka prihranila pri stroških, sama po sebi nima nobenega pomena. To je samo posledica izvajanja zakonske določbe. Do razlik med tem, kaj pokriva zakonska in kaj pogodbena provizija, bi lahko prišlo, če bi delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja terjalo manj podatkov, kot pa je bilo določeno s Pogodbo, a je bilo ugotovljeno, da to ne drži. Samo po sebi se tudi razume, da posredovanje zahtevanih podatkov vključuje tudi vse stroške, ki so nujni, da se do podatkov sploh pride.

14Ni sprejemljiv revizijski argument, da naj bi pogodbena provizija pomenila odmeno za opravljanje registrirane dejavnosti izvajalcev zdravstvenih storitev. Kaj ima revident s tem v mislih, ne pojasni. Če je z registrirano dejavnostjo mišljena prodaja zdravil in medicinskih pripomočkov, potem mora revident odmeno za to poiskati v razliki med nabavno in prodajno ceno zdravil in medicinskih pripomočkov.

15Po obrazloženem se je pokazalo, da revidentu tekom celotnega postopka ni uspelo prepričljivo prikazati storitev, ki jih naj bi opravljal za pogodbeno provizijo in niso zajeti s storitvami, za katere je določena zakonska provizija. Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, tako niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških postopka

16Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbah prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Stroški tožene stranke za odgovor na revizijo so odmerjeni na podlagi njenega specificiranega stroškovnika, upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03 – popravek).