VSL sodba I Cpg 1563/2013

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča in drugotožena stranka nosita vsaka sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni z2ki se glasi:

„1. Prvotožena stranka I., d.o.o., - v stečaju je dolžna izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo na parc. št. 25360/0, k.o. X, vknjižila lastninska pravica na ime drugotožene stranke M., d.o.o., - v stečaju, do celote, v 15ih dneh, sicer bo takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba;

2Drugotožena stranka M., d.o.o., - v stečaju je dolžna izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo na parc. št. 25360/0, k.o. X, vknjižila lastninska pravica na ime tretjetožene stranke L., d.o.o., do celote, v 15ih dneh, sicer bo takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba (I. točka izreka). Sklenilo je, da mora tožeča stranka drugotoženi stranki povrniti 1.303,50 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Na pritožbo je odgovorila drugotožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je upnik tretjetožene stranke in je zoper njo vložila predlog za izvršbo na nepremičnini parc. št. 25360/0, k.o. X. V postopku In 441/2012 je izvršilno sodišče ugotovilo, da tretjetožena stranka (kot dolžnik tožeče stranke) v zemljiški knjigi ni vknjižena kot lastnik pri navedeni nepremičnini, zato je skladno s petim odstavkom 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) tožečo stranko napotilo, naj s tožbo zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika. Skladno z napotilom izvršilnega sodišča (1) je tožeča stranka, ob upoštevanju verige pogodb sklenjene med toženimi strankami, vložila tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na ime drugo oziroma tretjetožene stranke pri nepremičnini.

6168. člen ZIZ določa, da izvršilno sodišče v primeru, kadar je lastninska pravica na nepremičnini, ki je navedena v predlogu za izvršbo, vpisana na osebo, ki ni dolžnik, napoti upnika, ki nima listine primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, da s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Navedena zakonska določba predstavlja podlago za prenos procesnega upravičenja terjati vpis lastninske pravice iz zemljiškoknjižnega lastnika na dolžnika (2). Tožbo vloži upnik v svojem imenu, vendar za račun dolžnika. Tožbeni zahtevek utemeljuje na lastninski pravici dolžnika, ki še ni zemljiškoknjižno izvedena, pri čemer so pogoji za vknjižbo lastninske pravice dolžnika (že) izpolnjeni. Oziroma drugače, upnik vloži tožbo, kadar ima podatke o tem, da bi se kot lastnik pri nepremičnini lahko vknjižil dolžnik, ker obstaja listina iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ, pa tega dolžnik iz takšnih ali drugačnih razlogov ne stori. Pogoja za utemeljenost tožbenega zahtevka po 168. členu ZIZ sta tako dva: opuščen zemljiškoknjižni vpis dolžnikove lastninske pravice in obstoj listine, primerne za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice (3).

7Listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, so določene v prvem odstavku 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Obstoj katerekoli od teh listin lahko predstavlja dejansko podlago tožbe po 168. členu ZIZ. Da bi v pravdi uspel, mora upnik (tožeča stranka) zatrjevati in dokazati obstoj ene izmed opredeljenih listin iz 40. člena ZZK-1, pri tem pa nadalje izkazati tudi, da so izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice na temelju teh. Glede zasebne listine 1. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1 določa, da mora ta vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga.

8Tožeča stranka je v zvezi z obstojem listine za vknjižbo lastninske pravice v korist in na ime svojega dolžnika (tretjetožene stranke) navajala, da:

- je bila med prvotoženo in drugotoženo stranko sklenjena prodajna pogodba v notarskem zapisu SV 1426/27, s katero je prvotožena stranka drugotoženi prodala nepremičnino parc. št. 2536/0, k.o. X (4);

- je drugotožena stranka s prodajno pogodbo z dne 25. 11. 2009 prodala zadevno nepremičnino tretjetoženi stranki (5);

- je prvotožena stranka izdala zemljiškoknjižno dovolilo in je predlagala vpis lastninske pravice v korist drugotožene stranke, a je bil vpis v zemljiški knjigi zavrnjen. Zemljiškoknjižno dovolilo namreč ni bilo popolno, zaradi česar pogodbene obveznosti prvotožene stranke na izstavitev zemljiškoknjižne listine še nisi izpolnjene (6).

9Skladno z zgoraj opredeljenimi materialnopravnimi pogoji za utemeljenost zahtevka po 168. členu ZIZ in upoštevaje navedbe tožeče stranke je zaključiti, da je tožba tožeče stranke nesklepčna. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da ni bila izdana za vknjižbo lastninske pravice sposobna listina (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), zaradi česar je šteti, da niso bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice na tretjetoženo stranko. Če pa je temu tako, tožeča stranka za račun tretjetožene stranke s predmetno tožbo ne more doseči boljšega položaja (vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi), kot ga ima slednja.

10Nadalje je potrebno upoštevati naravo zaveze prodajalca (prvotožena stranka) po sklenjeni prodajni pogodbi z drugotoženo stranko. Prodajalec se je namreč zavezal, da bo nepremičnino, ki je bila predmet prodaje, izročil kupcu (drugotoženi stranki) tako, da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico (7). Navedeno pomeni, da je na temelju sklenjene prodajne pogodbe obstajala obligacijsko pravna zaveza prodajalca, da kupcu izroči listino, ki bo sposobna za vknjižbo lastninske pravice. V kolikor svoje obveznosti prodajalec ni izpolnil (izdal je listino s pomanjkljivim zemljiškoknjižnim dovolilom), ima njegov sopogodbenik (kupec) do njega obligacijsko pravni zahtevek na izstavitev za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine. Ob upoštevanju načela relativnosti obligacijskih razmerij (8) takšen zahtevek drugim osebam, ki niso bile stranke pogodbe (konkretno tretjetožena stranka), ne pripada. Posledično ga tudi 168. člen ZIZ ne podeljuje tožeči stranki kot upniku tretjetožene stranke.

11Ker navedbe tožeče stranke ne morejo utemeljiti njenega tožbenega zahtevka in ga ne bi mogle utemeljiti tudi po opozorilu sodišča v okviru dolžnega materialnoprocesnega vodstva po 285. členu ZPP, je šteti, da je tožba tožeče stranke neodpravljivo nesklepčna, zato je zaključek sodišča o neutemeljenosti tožbenega zahtevka pravilen.

12Ker je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi potrdilo iz razloga nesklepčnosti tožbe, se v tej posledici pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka sodišča prve stopnje o dolžnosti uveljavljanja pravic tožeče stranke v stečajnem postopku nad prvo in drugotoženo stranko, izkažejo kot neodločilne. Pritožbeno sodišče se zato do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Navedbe v odgovoru na pritožbo drugotožene stranke po prepričanju pritožbenega sodišča niso pripomogle k rešitvi zadeve, zato stroške odgovora na pritožbo ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V sklepu 2890 In 441/2012-16 z dne 28. 08. 2012, A2.

(2) Glej tudi Starović B. v Komentar zakona o izvršnom postupku, Naučna knjiga, 1987 Beograd, str. 365.

(3) Glej tudi Ukmar D., Tožba po 168. členu ZIZ, Pravna praksa, 31-32/2008, str. 12-16.

(4) tč. II tožbe z dne 09. 11. 2012, list. št. 2.

(5) tč. II tožbe z dne 09. 11. 2012, list. št. 2.

(6) tč. II prve pripravljalne vloge z dne 03. 04. 2013, list. št. 29. Navedbo ponavlja tožeča stranka tudi v pritožbi.

(7) Glej 435. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 48. člen Stvarnopravnega zakonika.

(8) Glej 9. člen OZ.