VSL sklep II Ip 1167/2013

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na nepremičnini ter v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom 000 izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi št. In 1404/2010 z dne 9. 1. 2011.

2Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot bistveno navaja, da sklepa št. In 1404/2010-9 z dne 7. 5. 2012, s katerim naj bi mu sodišče naložilo plačilo predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine, nikoli ni prejel. Navaja, da je po prejemu izpodbijanega sklepa pri sodišču pridobil podatek, da naj bi sklep z dne 7. 5. 2012 imel redno št. 9, upnik pa naj bi ga prejel 22. 5. 2012. Pojasnjuje, da je tega dne s strani sodišča prejel dve pošiljki, in sicer je pri vsebini prve navedeno sklep-9 ter z roko dopisano še + r. 11 v vednost (sprejemna številka pošiljke RR 1), pri vsebini druge pa je navedeno dopis-10 + dgp 6 (sprejemna številka pošiljke RR 2). Zatrjuje, da v navedeni poštni pošiljki sprejemno številko RR 1, pri kateri je sicer pod vsebino navedeno, da vsebuje sklep-9, tega sklepa ni bilo, temveč zgolj dva vsebinsko enaka dopisa z redno št. 11, naslovljena na banko X, pri čemer je bil en izvod upniku vročen v vednost, namen drugega izvoda pa upniku ni poznan. Zatrjuje negativno dejstvo, da sklepa naslovnega sodišča z dne 7. 5. 2012 ni prejel, svoje navedbe pa dokazuje s težo navedene sodne pošiljke 21 g (seštevek teže pisemske ovojnice za sodne pošiljke + dva listina A4 format) in trdi, da v kolikor bi bil v zadevni pisemski ovojnici priložen tudi sklep naslovnega sodišča z dne 7. 5. 2012, bi bila sodna pošiljka težka vsaj 26 g. Za navedene trditve v zvezi s težo pošiljke predlaga zaslišanje priče A.A., ki je prisostvovala opravi tehtanja pošiljke pri upniku, v kolikor pa pritožbeno sodišče temu ne bi sledilo, upnik v potrditev svojih navedb predlaga izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke. Kot dokaz prilaga fotokopijo dopisa naslovnega sodišča upniku z dne 7. 5. 2012 z izjavo banke X ter pisemske ovojnice za sodne pošiljke, fotokopije dveh dopisov naslovnega sodišča banke X z dne 7. 5. 2012 ter pisemske ovojnice za sodne pošiljke, potrdilo Pošte Slovenije o teži sodne pošiljke, potrdilo upnika o prejemu sodnih pošiljk, vpogled v sodni spis, zaslišanje A.A. in izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke. Trdi, da je očitno sodišče prišlo do napačnega zaključka, da naj bi upnik sklep z dne 7. 5. 2012 prejel ter v določenem roku predujma ne položil, ta zaključek pa je odločilno vplival na odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti izpodbijanega sklepa, zaradi česar zatrjuje bistvene kršitve določb postopka, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabo materialnega prava. Predlaga vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter naložitev vročitve naloga za plačilo predujma za izvršilne stroške upniku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor dolžniku.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6Višje sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da iz podpisane vročilnice izhaja, da je bil sklep z dne 7. 5. 2012 z red. št. 9 upniku vročen 22. 5. 2012. Iz dela vročilnice z zapisom „VSEBINA“ izhaja, da sta bila v navedeni sodni pošiljki sklep-9 in dopis-11. To izhaja tudi iz pritožbi priložene fotokopije kuverte pošiljke št. RR 1. Upnik je s podpisom vročilnice potrdil, da je prejel sodno pisanje z vsebino, kakršna je navedena na vročilnici (sklep-9 in dopis-11). Vročilnica ima elemente javne listine in dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Vrhovno sodišče je že v odločbi ŠT. II Ips 451/2003 z dne 15. 1. 2004 navedlo, da je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bile strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: da je bilo pisanje naslovniku vročeno in kdaj se je to zgodilo. V praksi Vrhovnega sodišča je bilo že večkrat zavzeto tudi stališče, da stranka lahko z ustreznimi trditvami in dokazi izpodbije to domnevo. Da lahko vročilnica karkoli potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je označena na ovojnici oziroma na vročilnici.

7Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011, ki je v bistvenem podobna predmetni zadevi, zavzelo stališče, da se od povprečno skrbne osebe pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Iz oznake na kuverti in na vročilnici „sklep-9 + dopis-11 v vednost“ jasno izhaja, da bi morala biti v sodnem pisanju sklep z redno št. 9 in dopis z redno št. 11, torej je jasno označeno, da sta v sodni pošiljki dve različni pisanji, sklep in dopis, tako da je že ob prejemu navedene pošiljke upnik lahko vedel, da bi mu morali biti poslani dve različni pisanji. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj, bi upnik ob prejemu pisanja mogel in moral preveriti, ali sta v njem dejansko dve različni pisanji (sklep in dopis), in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejel.

8Pritožbene navedbe, s katerimi dokazuje, da sklepa pod redno št. 9 ni prejel, so tako prepozne, saj bi glede na gornjo obrazložitev že ob prejemu pošiljke RR 1 moral ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva od povprečno skrbne osebe, pri čemer se od upnika kot banke prav gotovo zahteva višja stopnja skrbnosti od zgolj povprečne. Glede na to se višje sodišče do teh navedb ne opredeljuje iz tega razloga, do drugih pa ne zato, ker niso pravno pomembne. V pritožbi pa upnik ne zatrjuje, niti to iz nje ne izhaja, da bi predujem za stroške cenitve upnik že položil.

9Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).