VSRS Sklep II DoR 204/2013

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, naj se ugotovi, da je tožnik odstopil od najemne pogodbe za poslovni prostor v P., ki jo je 3. 4. 2008 kot najemodajalec sklenil z najemnikoma Ž. d. o. o. ter tožencem, zaradi česar je ta najemna pogodba prenehala veljati. Razsodilo je še, da odstop od pogodbe učinkuje z dnem, ko je tožnik podal predlog za uvedbo sodnega postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Toženec je zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja dve materialnopravni in dve procesni vprašanji. Prvo sporno pravno vprašanje se nanaša na veljavnost odstopa od najemne pogodbe, in sicer, ali je veljaven odstop od najemne pogodbe zaradi kršitev pogodbe, ki so trajale vse od njene sklenitve dalje in je zanje najemodajalec vedel, a je takšno stanje dopuščal in je z najemnikom sklenil celo aneks k predmetni pogodbi. V zvezi s tem predlagatelj izpostavlja še vprašanje, ali je na podlagi določbe 1. alineje prvega odstavka 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih v primeru uporabe poslovnega prostora v nasprotju z najemno pogodbo občutnejša škoda predpostavka za odstop od pogodbe. Kot sporni procesni vprašanji izpostavlja dve medsebojno povezani vprašanji, in sicer, ali je pravilna in veljavna vročitev vloge neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, na naroku, na katerega je pristopila stranka osebno, ne pa tudi pooblaščenec, ter, ali izjava laične pravdne stranke, da se bo zastopala sama, na naroku, na katerega pooblaščenec te stranke ni pristopil, pomeni preklic pooblastila odvetnika v smislu 99. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj poudarja, da je pri tem treba upoštevati okoliščine primera, in sicer, da je sodišče tudi v nadaljevanju postopka pisanja vročalo odvetniku, ga vodilo kot pooblaščenca tožene stranke, ki jo je zastopal na nadaljnjih naroki. Predlagatelj zatrjuje, da so stališča nižjih sodišč glede obeh materialnopravnih vprašanj zmotna in predlog za dopustitev revizije utemeljuje z odsotnostjo (izrecne) sodne prakse glede teh vprašanj. Glede procesnih vprašanj pa je mnenja, da je pritožbeno sodišče odstopilo od sodne prakse višjih sodišč. Kot relevantni navaja in prilaga odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 2329/2007 z dne 4. 12. 2007 in odločbo Višjega sodišča v Celju II Cpg 389/2011 z dne 18. 10. 2011. Opozarja na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 253/1998 z dne 22. 7. 1999 in I Ips 239/2008 z dne 25. 9. 2008.

4Predlog ni utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog toženca zavrnilo (367. c člen ZPP).