UPRS sodba II U 206/2013

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ tožnico kot samostojno podjetnico posameznico z dnem 17. 1. 2013 izbrisal iz Poslovnega registra Slovenije. V svoji obrazložitvi navaja, da je dne 14. 1. 2013 prejel tožničino prijavo za izbris iz poslovnega registra Slovenije, na podlagi katere jo je, v skladu s 75. členom Zakona o gospodarskih družbah in 16. členom Zakona o poslovnem registru Slovenije izbrisal iz poslovnega registra Slovenije.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. V svoji obrazložitvi navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi prvega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prenehanje opravljanja dejavnosti prijaviti AJPES najmanj 3 dni prej. Ugotavlja, da je tožnica vlogo za izbris podjetnika iz poslovnega registra Slovenije pri prvostopenjskem organu podala dne 14. 1. 2013, zato je prvostopenjski organ, v skladu z zgoraj citirano določbo ZGD-1, dne 17. 3. 2013 izdal izpodbijani sklep. Izpodbijani sklep je torej pravilen in na zakonu utemeljen. Ker je tožnica v pritožbi navedla, da je z vlogo zahtevala izbris iz poslovnega registra Slovenije z dnem 30. 12. 2012, organ pojasnjuje, da prenehanja dejavnosti v skladu z določbo prvega odstavka 75. člena ZGD-1, ni mogoče prijaviti za nazaj.

Tožnica v tožbi navaja, da se je v drugi polovici leta zaradi zaostrene gospodarske situacije odločila, da bo s samostojno dejavnostjo prenehala in si za zagotovitev socialne varnosti poiskala zaposlitev. V ta namen je v mesecu septembru 2012 poslovne partnerje obvestila, da bo z dejavnostjo prenehala dne 30. 12. 2012. V mesecu decembru 2012 kot samostojna podjetnica ni več poslovala, temveč je iskala zaposlitev in jo tudi našla za zelo kratek čas. V tem času je doživljala zelo stresne situacije, kar se je odražalo na njenem zdravstvenem stanju, tako da je morala poiskati zdravniško pomoč. Po sklenitvi delovnega razmerja dne 21. 12. 2012 je v zvezi z izbrisom iz registra poklicala na AJPES in dobila odgovor, da se mora zglasiti osebno. Njej pa zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi se na AJPES osebno zglasila pred 14. 1. 2013. Če bi bila iz poslovnega registra izbrisana z dnem 30. 12. 2012, bi ji ta datum omogočal status brezposelne osebe na dan 31. 12. 2012 in bi s tem v zvezi bila upravičena do pravic po pokojninski zakonodaji, ki je veljala do 1. 1. 2013. V primeru izbrisa z dnem 17. 1. 2013 pa bi zanjo prišli v poštev bistveno strožji pogoji v zvezi s kasnejšo upokojitvijo in jo razen tega v tem primeru bremenijo še obveznosti iz naslova nosilke s.p. v mesecu januarju 2013, čeprav kot samostojna podjetnica od decembra 2012 dalje ne posluje več. Utemeljevanje datuma izbrisa temelji na formalnem datumu njenega prihoda na AJPES, brez upoštevanja vseh drugih dejstev, kar je v nasprotju z načelom upravnega postopka, po katerem je organ dolžan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi; kršena pa je tudi njena ustavna pravica enakosti pred zakonom. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep z dne 17. 1. 2013 spremeni tako, da kot datum izbrisa iz poslovnega registra določi datum 30. 12. 2012.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih dosedanjih navedbah.

Tožba ni utemeljena.

Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je sklep prvostopenjskega organa, da se tožnico kot samostojno podjetnico izbriše iz poslovnega registra Slovenije z dnem 17. 1. 2013.

Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določbo prvega odstavka 75. člena ZGD-1 in na določbe 16. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije. V času odločanja veljavni ZGD-1 je v prvem odstavku 75. člena določal, da mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prenehanje opravljanje dejavnosti prijaviti najmanj tri dni prej. Po določbi 16. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije upravljavec registra izvede postopek izbrisa enote poslovnega registra na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti. Po določbi četrtega odstavka tega člena upravljavec registra o izbrisu enote poslovnega registra izda sklep. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, ki se vloži pri upravljavcu registra v roku osmih dni od vročitve sklepa. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih zakonskih določb in podatkov v spisu, je odločitev prvostopenjskega organa po presoji sodišča pravilna in zakonita. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je tožnica vlogo za izbris podala dne 14. 1. 2013. Zato je prvostopenjski organ po presoji sodišča s tem, da je tožnico kot podjetnico iz poslovnega registra Slovenije izbrisal v roku treh dni po prejemu vloge, to je z dnem 17. 1. 2013, ravnal pravilno. Sodišče v zvezi s tem pripominja, da je tožnica šele v pritožbi navedla, da je z vlogo zahtevala izbris z dnem 30. 12. 2012. Tožena stranka je s tem v zvezi pravilno navedla razloge za zavrnitev tega tožničinega ugovora, da prenehanja dejavnosti ni mogoče prijaviti za nazaj, ker za to ni zakonske podlage. Glede na navedeno tožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Tožnica ne more uspeti s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na pravice iz pokojninske zakonodaje, ker to ni stvar tega postopka. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da so bila v postopku kršena načela ZUP. Na podlagi tožničinih navedb v vlogi za izbris je prvostopenjski organ lahko odločil v skrajšanem postopku, to je brez zaslišanja tožnice. Neutemeljen je tudi pavšalen ugovor v zvezi s kršitvijo ustavne pravice do enakosti pred zakonom.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je tožnica je v tožbi smiselno predlagala tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da je na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da na podlagi dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za odločitev v zadevi.