VDSS sodba X Pdp 1324/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev, ki se glasi:

„Ugotovi se, da je sklep prvega nasprotnega udeleženca z dne 28.09.2006 o napovedi stavke nezakonit. Stavka, ki jo je prvi udeleženec organiziral in izvedel pri prvem in drugem predlagatelju dne 04.10.2006, 11.10.2006 in 09.11.2006, je nezakonita.

Ugotovi se, da je razglasitev stavke drugega nasprotnega udeleženca z dne 26.10.2006 nezakonita. Stavka, ki jo je drugi udeleženec organiziral in izvedel pri prvem in drugem predlagatelju dne 09.11.2006, je nezakonita.

Napoved stavke obeh udeležencev z dne 09.01.2006, ki se je pričela 15.11.2006 in trajala do 23.11.2006 do 7. ure pri obeh predlagateljih, je nezakonita.

Ugotovi se, da je stavka, ki jo je prvi udeleženec organiziral in izvedel pri prvem in drugem predlagatelju od dne 15.11.2006 do 23.11.2006 do 7. ure zjutraj, nezakonita.

Ugotovi se, da je stavka, ki jo je drugi udeleženec organiziral in izvedel pri prvem in drugem predlagatelju od dne 15.11.2006 do 23.11.2006 do 7. ure zjutraj, nezakonita.

Nasprotna udeleženca sta predlagateljema dolžna povrniti stroške postopka.“

Odločilo je, da sta predlagatelja dolžna nasprotnima udeležencema povrniti stroške postopka v 15 dneh in sicer prvemu nasprotnemu udeležencu v znesku 3.012,87 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu pa v znesku 2.653,58 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila, višji zahtevek iz tega naslova pa je zavrnilo.

Zoper navedeno sodbo se pritožujeta oba predlagatelja po svoji pooblaščenki, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo spremeni in ugodi predlogu predlagateljev, nasprotnima udeležencema pa naloži plačilo vseh stroškov postopka, ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, vendar drugemu senatu. V pritožbi navajata, da je bila odločitev prvostopnega sodišča posledica vpliva javnega pritiska s strani medijev, ki so objavili neresnična sporočila udeleženca v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravic iz delovnega razmerja. Morda je razlog tudi v tem, da sta predsednico senata preglasovala porotnika, kar vidi pritožba v tem, da je izpodbijana sodba očitno nezakonita. Pritožba nadalje navaja, da je drugi predlagatelj dne 29.03.2007 obvestil sodišče o spremembi svoje firme, vendar je prvostopno sodišče v uvodu izpodbijane sodbe navedlo neobstoječo pravno osebo. V zvezi z odločitvijo o predlogu na ugotovitev nezakonitosti napovedi stavke in same stavke pa pritožba uveljavlja, da bi moralo prvostopno sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva v skladu z 285. členom ZPP poskrbeti, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, čeprav bi bilo to v škodo delavcem. Če bi ravnalo tako, bi ugotovilo, da pri drugem predlagatelju ni organiziran sindikat, sklepa v zvezi s stavko pa tudi ni sprejela večina delavcev. To pomeni, da so bila kršene določbe 2. in 3. odstavka 2. člena Zakona o stavki, kjer je določno navedeno, kdo sprejme sklep o začetku stavke. Prvostopno sodišče bi moralo že iz tega razloga ugoditi predlogu drugega predlagatelja, sicer pa so razlogi sodbe o tem odločilnem dejstvu nejasni. Sodišče je nekritično povzelo tudi pavšalne in dokazno nepodprte navedbe prvega nasprotnega udeleženca glede prostorov, kjer se je odvijala stavka. Prostori niso skupni, saj drugi predlagatelj opravlja dejavnost v prostorih prvega predlagatelja na podlagi najemne pogodbe. Delo se sicer opravlja ločeno v ločenem prostoru, samo nekateri delavci, katerim začasno ni bilo mogoče zagotoviti dela, so za ta čas opravljali delo za prvega predlagatelja in to delo je drugi predlagatelj prvemu tudi zaračunal.

Pritožba nadalje uveljavlja, da stavkovne zahteve niso bile določno in konkretno navedene, nekatere pa so bile tudi neuresničljive. V sklepu o začetku stavke morajo biti navedene konkretne zahteve delavcev, ki lahko šele na ta način predstavljajo okvir za medsebojno reševanje sporov. Prvostopno sodišče se ni določno opredelilo o tem, ali so bile stavkovne zahteve dovolj konkretne, utemeljene ali ne, iz tega pa bi bilo mogoče sklepati, da sodišče enači utemeljenost stavkovnih zahtev z njihovo določenostjo. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da so stavkovne zahteve nedoločene, da so organizatorji stavke združili stavkovne zahteve, niso pa bili enotni, kaj je bilo mišljeno s posamezno stavkovno zahtevo, da se je npr. tretja stavkovna zahteva prvega nasprotnega udeleženca določno oblikovala šele v času stavke, ni bilo jasno, kolikim delavcem so bile kršene določbe pogodbe o zaposlitvi in s tem v zvezi, ali je šlo za skupinsko uveljavljanje pravic. Podana je kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP, saj o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino izvedenih dokazov, zagotovo pa je podana kršitev po 340. členu ZPP. Tudi v zvezi z enostransko prekinitvijo stavke je prvostopno sodišče spregledalo, da je v takem primeru potrebno morebitno nadaljevanje stavke pravočasno napovedati in organizirati v skladu s predpisi. Glede na to, da je bila stavka z dne 18.10.2006 sporazumno prekinjena do 02.11.2006, bi bilo potrebno za stavko, izvedeno dne 09.11.2006, sprejeti vse ustrezne sklepe in jo pravočasno napovedati. Prvostopno sodišče se o tem dejstvu ni opredelilo, sodba nima razlogov o tem, ali so bili sprejeti vsi ustrezni sklepi za nadaljevanje oziroma ponovno organiziranje zamrznjene stavke dne 09.11.2006, enako pa velja tudi za novo stavko od 15.11.2006 dalje do preklica. Pritožba nadalje vztraja na stališču, da prvi nasprotni udeleženec v sklepu o napovedi stavke kraja zbiranja ni dovolj določno navedel, o tem tudi ni bilo sprotnega dogovarjanja. Glede na to, da je določitev kraja zbiranja v sklepu o začetku stavke bistvena sestavina sklepa v smislu 2. člena Zakona o stavki, je očitno, da je bila napoved stavke dne 09.11.2006 in 15.11.2006 pomanjkljiva in je zaradi tega stavka nezakonita. Pritožba se v zvezi s tem sklicuje na sodbo VIII Ips 222/2005, po kateri je stavka nezakonita od trenutka, ko se ugotovi prva nezakonitost glede napovedi in izvedbe stavke. Pritožba pri tem opozarja tudi na dejstvo, da stavkovne zahteve po združitvi stavkovnih odborov niso bile združene, o tem ni bil sprejet poseben sklep. Ker stavkovne zahteve niso bile združene, je potrebno presojati zakonitost stavke za vsakega nasprotnega udeleženca posebej, na podlagi njegovih stavkovnih zahtev. V zvezi s tem pritožba uveljavlja, da stavkovne zahteve, kot so bile navedene, niso združljive, zahteve prvega nasprotnega udeleženca se nanašajo na odpravo kršitev pravic iz pogodb o zaposlitvi in spoštovanje odpovedane kolektivne pogodbe oziroma izplačilo pravic po tej pogodbi, drugi udeleženec pa je s stavko zahteval spoštovanje nove kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo oziroma izplačilo pravic po tej pogodbi. Prvostopno sodišče v zvezi z ugotavljanjem poteka vseh stavk ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Pritožba pri tem navaja, da sta predlagatelja pravočasno predlagala namesto zaslišanja V.M. zaslišanje prokurista V.L. in pravnika L.P., vendar prvostopno sodišče predlogu ni ugodilo, čeprav bi navedeni priči vedeli povedati, kako so potekale stavke, saj sta dogajanje spremljala in sodelovala v pogajanjih.

Oba nasprotna udeleženca sta odgovorila na pritožbo. Predlagata, naj pritožbeno sodišče zavrne pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi obeh predlagateljev, pri tem je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialno pravno pravilno odločitev.

Pritožbena navedba, da prvostopno sodišče ni upoštevalo vloge drugega predlagatelja z dne 29.03.2007 o spremembi naziva svoje firme, je pravilna. Z navedeno vlogo (listovna št. 38 spisa) je drugi predlagatelj popravil svoj naziv, kljub temu pa je prvostopno sodišče v nadaljevanju postopka kot drugega predlagatelja še vedno navajalo M. d.o.o., ... Ustrezno spremembo naziva drugega predlagatelja bo prvostopno sodišče odpravilo v skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP.

Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je prvi nasprotni udeleženec v sklepu z dne 28.09.2006 (priloga A3) pri obeh predlagateljih napovedal enourno opozorilno stavko dne 04.10.2006, v prostorih družbe. Če stavkovnim zahtevam, ki so bile navedene v sklepu, ne bi bilo ugodeno, je bilo predvideno stopnjevanje opozorilne stavke in sicer 11.10.2006 (dve uri) in nato še 18.10.2006 (tri ure). Izvedeni sta bili opozorilni stavki 04.10.2006 in 11.10.2006, ne pa tudi 18.10.2006, saj je prišlo med udeleženci do dogovora dne 18.10.2006, po katerem se opozorilna triurna stavka, napovedana za sredo 18.10.2006, „zamrzne“ do četrtka, dne 02.11.2006. Za ta dan (02.11.2006) je razglasil stavko tudi drugi nasprotni udeleženec in sicer pri obeh predlagateljih, napovedana je bila združitev stavkovnih odborov obeh nasprotnih udeležencev, preimenovane in opredeljene so bile stavkovne zahteve. Z obvestilom 26.10.2006 je bil predsedujoči pogajalske skupine delodajalcev obveščen, da sta se združila stavkovna odbora obeh nasprotnih udeležencev, razširjena je bila pogajalska skupina delojemalcev, stavka, napovedana za 02.11.2006, pa se po tej napovedi „zamrzne“ do četrtka 09.11.2006. Na ta dan je bila izvedena stavka pri obeh predlagateljih. Istega dne je bil na zboru stavkajočih delavcev med ostalim sprejet sklep o napovedi stavke pri obeh predlagateljih in sicer z začetkom 15.11.2006 dalje do preklica, stavkovne zahteve ostajajo nespremenjene. Direktorja obeh družb se je s sklepom pozvalo, naj predlagata čas in kraj nadaljevanja pogajanj. Stavka se je pričela 15.11.2006, trajala je do 23.11.2006, kot je razvidno iz obvestila z dne 23.11.2006 (priloga B34).

V spornem obdobju veljavni Zakon o stavki (Ur. l. SFRJ, št. 23/91- ZStk) opredeljuje stavko kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela (1. odstavek 1. člena ZStk). Pravica do stavke se uveljavlja pod pogoji tega zakona (2. odstavek 1. člena ZStk). Tako je v 4. odstavku 1. člena ZStk navedeno, da se določijo stavkovne zahteve v sklepu o začetku stavke, kraj zbiranja udeležencev stavke, oblikuje se stavkovni odbor. Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje pet dni pred datumom, ki je določen za začetek stavke in sicer tako, da pošlje sklep o začetku stavke delodajalcu (1. odstavek 3. člena ZStk). Stavko je potrebno organizirati in voditi tako, da se ne ogroža varnost in zdravje ljudi in premoženja in da se omogoči nadaljevanje dela po končani stavki (1. odstavek 5. člena ZStk). Stavka preneha s sporazumom med organizatorji stavke in delodajalcem, ali pa z odločitvijo tistih, ki so sprejeli sklep o začetku stavke (6. člen ZStk).

Zakon o stavki nima natančnejših določb glede organizacije in vodenja stavke, zato je potrebno v vsakem kolektivnem delovnem sporu o zakonitosti stavke v smislu 48. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04 - ZDSS-1) presojati, ali so bile v bistvenem spoštovane citirane določbe ZStk, ali ne. Pravica do stavke kot ustavna pravica (77. člen Ustave RS, Ur. l. RS/I, št. 33/92) je namreč lahko omejena le v primeru, če to zahteva javna korist.

Pritožba obeh predlagateljev neutemeljeno graja oceno prvostopnega sodišča, da v izvedenih dokazih ni našlo podlage za ugotovitev nezakonitosti napovedi oziroma izvedbe stavke obeh nasprotnih udeležencev. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, ki jih je navedlo prvostopno sodišče, ko je utemeljevalo zavrnitev predloga na ugotovitev nezakonitosti stavke. Glede bistvenih pritožbenih navedb (1. odstavek 360. člena ZPP) pritožbeno sodišče le še dodaja:

Že v svojem sklepu v zvezi z izdajo začasne odredbe (Opr. št. Pdp 1445/2006 z dne 01.12.2006) je pritožbeno sodišče pojasnilo, da je napoved stavke v smislu 5. člena ZStk nezakonita v primeru, da je datum stavke določen v času, krajšem od pet dni od datuma napovedi in v primeru, če napovedi ni priložen sklep o začetku stavke iz 2. člena ZStk. Oba nasprotna udeleženca sta v bistvenem izpolnila navedene zakonske zahteve in sicer prvi nasprotni udeleženec v primeru napovedi opozorilne stavke z dne 28.09.2006, oba nasprotna udeleženca pa tudi glede napovedi stavke 09.11.2006 in nato še 15.11.2006. V vseh primerih sta bila oba predlagatelja o stavki obveščena pravočasno, to je pet dni pred dnevom, ki je bil določen za začetek stavke. Obema predlagateljema je bil posredovan tudi sklep iz 4. odstavka 2. člena ZStk. Zaradi tega ne more biti uspešna pritožba, ki se nanaša na tisti del predloga obeh predlagateljev, kjer uveljavljata nezakonitost stavke že iz razloga pomanjkljivosti pri napovedi (posamezne) stavke.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da pri drugem predlagatelju ni organiziran sindikat in da sklepa o stavki ni sprejela večina delavcev. Iz izvedenega dokaznega postopka namreč izhaja (predvsem iz izpovedi prič O.L. - listovna št. 78-84 spisa, G.L. - listovna št. 85-89 spisa, V.M. - listovna št. 89-93 spisa in B.R., listovna št. 93-95 spisa), da organiziranost sindikalnih aktivnosti pri obeh predlagateljih ves čas ni bila sporna. To je razvidno tudi iz poteka pogajanj med udeleženci glede izpolnitve stavkovnih zahtev, ko predlagatelja tega vprašanja sploh nista postavljala. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na izvedbo opozorilnih stavk dne 04.10.2006, dne 11.10.2006 in dne 09.11.2006 ter stavke, ki se je pričela 15.11.2006 in je trajala do 23.11.2006. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in utemeljitvijo prvostopnega sodišča v zvezi s stališčem predlagateljev, da kraj zbiranja stavkajočih ni bil natančneje opredeljen, da niso bile določno postavljene stavkovne zahteve, da je bila stavka enostransko prekinjena („zamrznjena“) in da je že iz teh razlogov potrebno ugoditi predlogu na ugotovitev nezakonitosti stavke. Iz dokaznega postopka je razvidno, da so bili s prvo napovedjo in sklepom glede opozorilne stavke kot kraj, kjer se bo stavka odvijala, določeni prostori družbe (prvega predlagatelja), da je bil kasneje kraj zbiranja udeležencev stavke celo sporazumno dogovorjen in da v sporazumu o preložitvi stavke z dne 18.10.2006 glede kraja zbiranja ni bilo nobenih sprememb. Enako velja tudi za stavko dne 09.11.2006 in dne 15.11.2006. Predlagatelja v zvezi s krajem zbiranja stavkajočih nista niti navajala niti dokazovala, da bi imela v zvezi s tem kakršne koli težave pri zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja ali dela tistih zaposlenih, ki niso stavkali (5. člen ZStk). Iz celotnega dogajanja v času od opozorilne stavke dne 04.10.2006 do prekinitve stavke dne 23.11.2006 izhaja, da so se udeleženci dogovarjali v smislu rešitve nastalega spora (1. odstavek 4. člena ZStk) in so bile opisane preložitve stavke sprejete ravno v smislu doseganja sporazuma o rešitvi spora med udeleženci. Pritožba ima sicer prav, ko uveljavlja, da ZStk ne pozna „zamrznitve“ stavke, kot enostranske odločitve organizatorja stavke in da je torej v takem primeru potrebno govoriti o njegovi obveznosti, da nadaljevanje stavke ponovno napove kot novo stavko, po določbah ZStk. Vendar pa je tudi ob takem stališču potrebno ugotoviti, da že prvostopno sodišče glede tega ni ugotovilo nezakonitosti in je svojo odločitve tudi ustrezno obrazložilo (listovna št. 106 in 107 spisa).

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko predlagatelja uveljavljata nedoločenost stavkovnih zahtev in nezdružitev teh zahtev v zvezi z odločitvijo, da se oba stavkovna odbora nasprotnih udeležencev združita. Stavkovne zahteve, kot so razvidne iz spornih sklepov o začetku opozorilne stavke in stavke od 15.11.2006 dalje, so tudi po stališču pritožbenega sodišča dovolj jasno opredeljene kot delavske in socialne pravice delavcev in njihovih interesov iz dela (1. odstavek 1. člena ZStk), da zaradi tega opozorilne stavke 04.10.2006, 11.10.2006, na dne 09.11.2006 preložena opozorilna stavka z dne 18.11.2006 ter stavka dne 15.11.2006 do 23.11.2006 so bile nezakonite. Stavkovne zahteve so bile tudi po stališču pritožbenega sodišča dovolj konkretizirane, da je bilo o njih mogoče začeti pogovore o rešitvi spora, kar se je dejansko tudi zgodilo, dosežen je bil celo sporazum, kot izhaja iz obvestila z dne 23.11.2006, ko sta predlagatelja sprejela predlog organizatorja stavke z dne 21.11.2006. Za zakonitost stavke ne more biti odločilna okoliščina, ali sta stavkovna odbora nasprotnih udeležencev ob združitvi v en odbor združila tudi stavkovne zahteve in ali je bila posamezna zahteva neuresničljiva za kakšnega od obeh predlagateljev.

Iz opisanih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitve obeh nasprotnih udeležencev v zvezi z napovedjo in izvedbo stavke 04.10.2006, 11.10.2006, dne 09.11.2006 in od 15.11.2006 do 23.11.2006 nimajo takih pomanjkljivosti v smislu določb ZStk, ki jih uveljavljata oba predlagatelja v pritožbi, da bi bilo potrebno ugoditi predlogu obeh predlagateljev na ugotovitev nezakonitosti stavke v smislu 1. odstavka 48. člena ZDSS-1. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti tistih kršitev določb ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo obeh predlagateljev zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških postopka je v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP in s 1. odstavkom 155. člena ZPP. Predlagatelja s pritožbo nista uspela, odgovorov nasprotnih udeležencev pa pritožbeno sodišče ni štelo kot potrebne stroške postopka.