VSL sklep IV Cpg 945/2013

I. Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče ugodilo pritožbi zoper sklep sodne referentke o zavrženju predloga za vpis izključitve družbenikov B. A., S. R. in J. Ž. v sodni register z dne 16.10.2012 in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog vpisa zavrnilo.

2Predlagatelj je vložil pritožbo zoper sklep sodišče prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni in vpiše vpis izključitve družbenikov v sodni register. Priglasil je pritožbene stroške.

3Nasprotni udeleženci so na pritožbo odgovorili in se strinjali s registrskim sodiščem, da predmetna družbena pogodba ne more biti pravna podlaga za izključitev družbenika iz družbe. Predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravilno je stališče registrskega sodišča, da mora v registrskem postopku sodišče, preden ugodi predlogu za vpis v sodni register, med drugim preveriti: 1. ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, 2. ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, 3. ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in 4. ali so izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (prvi odstavek 34. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg). Za vsako posamezno področje odločanja o vpisu v sodni register mora sodišče upoštevati tudi materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon, v tem primeru Zakon o gospodarskih družbah – ZGD – 1.

6Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register podrobneje ureja vsebino predlogov za posamezne vrste vpisov v sodni register ter listine in dokaze, ki jih je treba priložiti predlogu za vpis (v nadaljevanju Uredba). Predlogu za vpis izključitve družbenika iz družbe je treba priložiti: 1. če po družbeni pogodbi o izključitvi odloča skupščina: ustrezen sklep skupščine v skladu z določbami družbene pogodbe; 2. če je drug družbenik sodno uveljavil zahtevo za izključitev družbenika, pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugodilo njegovemu zahtevku za izključitev družbenika (2. odstavek 44. člena Uredbe).

7V skladu z določbo 3. odstavka 501. člena ZGD-1 lahko vsak družbenik družbe z omejeno odgovornostjo s tožbo (po sodni poti) zahteva, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. V takem primeru je podlaga za vpis izbrisa družbenika iz družbe pravnomočna sodba o izključitvi družbenika iz družbe.

8V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal vpis izbrisa treh družbenikov iz družbe na podlagi sklepov skupščine o njihovi izključitvi iz družbe. Nesporno je, da lahko družbenika iz družbe po določbi 1. odstavka 501. člena ZGD-1 izključijo ostali družbeniki tudi izvensodno, vendar le v primeru, če družbena pogodba tak način izključitve predvideva, in sicer z ustreznimi določbami v družbeni pogodbi o postopku izključitve. Če postopka izključitve družbena pogodba ne določa, ne pomeni, da družbena pogodba izključuje možnost izključitve družbenika iz družbe, pač pa le to, da se v takem primeru lahko doseže izključitev družbenika le v sodnem postopku s tožbo, izbris družbenika pa na podlagi pravnomočne sodbe o izključitvi.

9Pritožnik nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da družbena pogodba subjekta vpisa z dne 19. 3. 2012 ne vsebuje določb o možnosti izključitve družbenikov. Pri tem se sklicuje na 15. člen družbene pogodbe, ki v drugem odstavku določa, da je družbenik lahko izključen iz družbe, če krši interese družbe. Nadalje se sklicuje na 16. člen družbene pogodbe, ki določa posledice izključitve, t.j. da s slednjo preneha poslovni delež dosedanjega družbenika in je zato potrebno izbrisati družbenike iz sodnega registra. Sklicuje se še na zadnji odstavek 16. člena, ki določa tudi kvorum - odločanje z dve tretjinsko večino družbenikov glede na osnovni kapital. Pojasnjuje, da se je v konkretnem primeru vodil postopek skupščine z notarjem, ki je zagotavljal širši, javnopravni nivo varovanja konkretnega postopka, zato meni, da sodišče s prestrogim stališčem o določitvi postopka ugotavljanja utemeljenosti pogojev za izključitev družbenika ne upošteva specifičnosti in obsega različnih družbenih pogodb. Navaja, da ima sklep skupščine vse potrebne določbe o izključitvi družbenika, postopek je bil voden pravilno in skladno z družbeno pogodbo in ZGD – 1, ki se uporablja, kolikor ni drugače določeno v družbeni pogodbi, sprejeta je odločitev z absolutno večino vseh družbenikov, odločal je pristojni organ, družbenikom pa je bila popolnoma zagotovljena možnost obrambe, saj so bili en mesec pred skupščino nanjo povabljeni. Vročen jim je bil dnevni red, v sklicu so bili podani predlogi sklepov in obrazloženi pomembni razlogi za izključitev družbenikov. Slednji so imeli tako možnost podati dopolnitev dnevnega reda, podati nasprotne predloge, pripraviti pisno obrambo, se udeležiti skupščine in glasovati proti sprejemu odločitve.

10Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev. Registrsko sodišče je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru izključitev družbenikov iz družbe K. d.o.o. s sklepom skupščine, glede na določbe družbene pogodbe ni mogoča. Sklicevanje predlagatelja na 15. člen čistopisa družbene pogodbe, ki določa pogoje za izključitev družbenika in pravi, da je družbenik lahko izključen iz družbe, če krši interese družbe, t.j. nelojalna konkurenca, kršitev pravil o poslovni tajnosti, neizpolnitev obveznosti, ki jih je sprejela družba, ravnanje v nasprotju z interesi družbe in na 16. člen, ki določa posledice izključitve ali izstopa družbenika, ni zadostno.

11V členu 16. družbene pogodbe so določene posledice izključitve družbenika iz družbe (prenehanje poslovnega deleža izključenega družbenika, sprejem sklepa o znižanju osnovnega kapitala, vračilo tržne vrednosti deleža...). Posledice izključitve je sicer smiselno urediti, niso pa obvezna sestavina družbene pogodbe, saj slednje natančno ureja tudi 502. člen ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika. Zadnji odstavek 16. člena družbene pogodbe, na katerega se neutemeljeno sklicuje pritožnik, določa, da druge podrobnosti v zvezi s tem (torej v zvezi s posledicami) sprejme skupščina z 2/3 večino osnovnega kapitala. Zato s sklicevanjem na to določbo pogodbe ni prepričal pritožbenega sodišča o tem, da po družbeni pogodbi (ki so jo sprejeli tudi družbeniki, ki jih izključuje iz družbe) o izključitvi odloča skupščina, niti da je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.

12Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni družbeni pogodbi manjka (ključni) element, to je ureditev postopka izključitve. Če družbena pogodba predvidi pogodbeno izključitev družbenika, je bistveno, da uredi postopek izključitve, organ, ki izključitev vodi in pravice ki jih potencialno izključeni družbeniki imajo v postopku izključitve (postopek, ki bi prizadetemu družbeniku omogočal možnost obrambe). Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti v skladu z zakonom postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe. V primeru, da bi bil postopek natančno predpisan in bi tudi izključeni družbeniki vedeli, da so lahko izključeni s sklepom skupščine, bi ti imeli možnost poskrbeli za bolj učinkovito varstvo svojih pravic. Možnost obrambe namreč ni ustrezno zagotovljena s tem, da bi lahko družbeniki sklepali, da se o izključitvi uporabljajo standardni postopki odločanja v d.o.o. in bi lahko predvideli, da jih lahko izključi skupščina na zasedanju tudi v njihovi nenavzočnosti. Pogojem, ki ji predpisuje zakon, v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno, ker postopka izključitve družbena pogodba ne določa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o pravilnosti sprejetih sklepov skupščine. S tem se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna.

13Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka s tem, ko je oprlo svojo odločitev na ugovore udeležencev, ki predlagatelju niso bili predloženi in o katerih se posledično ni mogel izjaviti. Registrsko sodišče je ravnalo zakonito. 31. člen Zakona o sodnem registru namreč predvideva zgolj to, da, če bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, prizadete pravice tretjih oseb, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročijo tem osebam. Hkrati se z vročitvijo predloga in listin pozove subjekt vpisa oziroma osebo iz drugega odstavka tega člena, da v roku 8 dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Tako je sodišče prve stopnje tudi ravnalo, odločilo pa je s presojo določb družbene pogodbe. Zato pritožniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem.

14Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 39. člena ZSReg).

15Subjekt vpisa glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške, nosi sam svoje pritožbene stroške.