VSL sklep I Cp 4151/2008

1. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

2. Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

:

(1) Z dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dodatna zapuščina sestoji iz 1/3 nepremičnin parc. št. ..., , vse vl. št...., k. o. ... (I. tč. sklepa), ter jo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju istega sodišča dodelilo otrokoma zapustnice, F. M. in F. K., vsakemu do ½ (II. tč. sklepa). Stroške postopka je odmerilo na 28.500,00 SIT in jih naložilo v plačilo vsakemu dediču do polovice (III. tč. sklepa).

(2) Proti sklepu se pritožujeta oba dediča. F. K. uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša. Navaja, da je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju podal po sklepu o napotitvi v nepravdni zadevi opr. št. N ..., ki poteka pred istim sodiščem in predmet katerega sta nepremičnini parc. št. ... (v izpodbijanem sklepu napačno ...) in ... . Navedeni parceli ne spadata v zapuščino, saj sta v celoti last pritožnika, čeprav zemljiškoknjižno stanje še ni usklajeno. Sodišče prve stopnje prav tako ni upoštevalo, da je bila pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani dne 20. 4. 1989 med zapustnico in obema dedičema sklenjena sodna poravnava, ki ga upravičuje do navedenih parcel. Dodaja, da ta poravnava ni bila izvedena v zemljiški knjigi.

(3) Na vročeno pritožbo dedinja ni odgovorila.

(4) F. M. se v svoji pritožbi sklicuje na zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugotovi, da delež 1/3 na nepremičnini parc. št. ..., vl. ..., k. o. ..., ne predstavlja dodatne zapuščine; sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša. Tudi ona se sklicuje na poravnavo z dne 20. 4. 1989 in navaja, da sta bili z zapustnico solastnici omenjene parcele, vsaka do 1/3. Dne 14. 6. 1990 sta svoja deleža prodali D. K., ki pa se v zemljiško knjigo ni vknjižil.

(5) V odgovoru na njeno pritožbo F. K. oporeka veljavnosti kupoprodajne pogodbe in opozarja, da gre pri parceli št. ..., vl. , k. o. ..., za kmetijsko zemljišče, pri katerem je vpisana prepoved prodaje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo dedinje zavrne, priglaša pa tudi stroške odgovora na pritožbo.

(6) Pritožbi nista utemeljeni.

(7) Zapuščino sestavljajo stvari in pravice, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Pritožbi želita prikazati, da tri nepremičnine, omenjene v izpodbijanem sklepu, niso predmet zapuščine, saj da zapustnica ob smrti ni bila več njihova (so)lastnica. Vendar pa pritožbene navedbe takšnega sklepa ne omogočajo (niso sklepčne). S sodno poravnavo, na katero opozarja pritožnik, se lastninsko stanje na zadevnih nepremičninah ni spremenilo. Gre namreč za poravnavo v nepravdnem postopku razdelitve skupnega premoženja, s katero so si nepremičnine sporazumno razdelili sami udeleženci (16. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 6/1980, s spremembami, in Ur. l. RS, št. 50/2002, s spremembami; od tu ZTLR v zvezi z 18. čl. ZTLR in 70. čl. Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/2002; od tu SPZ v zvezi z 72. čl. SPZ) in torej ne sodišče kot državni organ (20. čl. ZTLR, 42. čl. SPZ). Konkretna poravnava tako ne predstavlja temelja novega nastanka lastninske pravice (originarni, izvirni pridobitni način), temveč zgolj temelj za njen prenos v pravem pomenu besede (derivativni, izvedeni pridobitni način). Da bo na tej podlagi do spremembe lastninsko pravnega stanja zares prišlo, je potreben še razpolagalni pravni posel – konkretno vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR, 1. odst. 49. člena SPZ). Vse povedano velja tudi za prodajno pogodbo, ki jo omenja pritožnica. Trenutno zemljiškoknjižno stanje (ki mu pritožbi pritrjujeta) razkriva, da do ustreznih vpisov v zemljiško knjigo ni prišlo. Izpodbijani sklep, ki upošteva podatke zemljiške knjige, je torej pravilen.

(8) Pritožbeni očitek, ki se nanaša na očitno pomoto pri označitvi ene od parcel, bo moralo v okviru določbe 328. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP) obravnavati sodišče prve stopnje, kot je to ob pritožbi predlagal dedič F. K..

(9) Pritožbeno sodišče je opravilo še uradni preizkus izpodbijanega dela sklepa (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in 163. čl. Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami; od tu ZD), ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo pravilno, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP. Ker torej v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdilo.

(10) Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 174. čl. ZD.