VSC sklep Cp 731/2013

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v ponovno obravnavanje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino opr. št. VL 68043/2012 z dne 17. 5. 2012 v prvem in tretjem odstavku vzdrži v celoti v veljavi in je tožena stranka B. V. dolžan tožeči stranki plačati znesek 2.313,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2012 dalje ter stroške izvršbe v višini 51,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 6. 2012 dalje do plačila. Odločilo je še o pravdnih stroških nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi zato, ker je toženec v ugovoru prerekal samo obstoj terjatve, ne pa tudi njene višine. Na podlagi dokaznih listin je lahko sodišče ugotovilo, da tožnik izvaja institucionalno varstvo starejših, pri čemer njegove storitve koristi tudi mati toženca M. V. Iz vseh listin je razvidno, da je v skladu z izjavo toženca in dogovorom med osebami, ki so sicer dolžne plačevati oskrbo, tožnik tožencu od 30. 6. 2008 dalje mesečno redno izstavljal račune za njegov del prevzetih stroškov oskrbe. Glede na te listine je jasno, da terjatev tožnika do toženca obstaja in sicer iz naslova sorazmernega dela stroškov oskrbnine, ki jo je toženec dolžan dati mesečno za svojo mati, ki nastanejo v Domu starejših občanov L. Toženec je tako s svojo izjavo, ki jo je podpisal pred notarjem prevzel obveznost za doplačilo oskrbnine svoje mame, zato je dolžan tožniku povrniti mesečno doplačilo oskrbnine od leta 2010 dalje, ker je v zamudi, pa je dolžan plačati tudi še zamudne obresti. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. Pritožbo podaja iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče naj bi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je toženec šele dne 10. 7. 2013 sprejel vabilo za poravnalni narok in glavno obravnavo, katera naj bi bila izvedena 9. 7. 2013 ob 13.30 uri. Iz tega pa je razvidno, da se kljub najboljši volji, niti slučajno ni mogel udeležiti obravnave dne 9. 7. 2013, razen, če bi zavrtel čas za kakšen dan nazaj, kar pa zaenkrat še ne zna in mu tudi ni znano, da bi to bilo mogoče. Sodišče je kljub temu, da ni imelo izkazanega vabila, istočasno opravilo poravnalni narok in tudi otvorilo javno obravnavo, na kateri pa ni mogel sodelovati. Vabilo mu do dneva glavne obravnave ni bilo vročeno. Nadalje v pritožbi navaja, da tožena stranka ne razpolaga z dokazi o tem, da je toženec z osebnim priimkom B. V. za mati najel določene storitve. Terjatev na ime B. V. ne obstaja. Lahko, da obstaja terjatev na ime B. V.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik s pritožbo uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta pritožbeni razlog je podan, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz trditev, ki so potrjene tudi s povratnico za vabilo za glavno obravnavo, ki se nahaja na list. št. 104 spisa in je pripeta k zapisniku o glavni obravnavi, pa je razvidno, da so pritožbene trditve tožene stranke utemeljene. Sodišče ni imelo opore za sprejem procesnega sklepa, da poravnalni narok ne bo opravilo, saj tožena stranka na narok ni pristopila, ker je vabilo za toženca izkazano, izostanek pa ni upravičen. Iz dohodne štampiljke iz poštne povratnice je namreč jasno razvidno, da je sodišče to poštno povratnico sprejelo šele 11. 7. 2013, torej nekaj dni po začetem naroku za glavno obravnavo in zato je neresničen procesen zaključek sodišča, da je tega dne, to je 9. 7. 2013 bilo vabilo za poravnalni narok in za glavno obravnavo za toženca izkazano. Sodišče je izdalo odredbo za glavno obravnavo (list. št. 102) dne 20. 6. 2013, vabilo je bilo odpravljeno 21. 6. 2013. Iz same poštne povratnice sicer ni razvidno, vendar pa to izhaja iz nadaljnjega konteksta izpolnitve obrazca na povratnici, ki jo je izpolnila pooblaščena oseba kot vročevalec, da je bilo najprej dne 14. 6. 2013 tožencu oddano v poštni nabiralnik obvestilo, da je zanj poštna pošiljka, nato pa je po preteku 15 dni bilo puščeno v njegovem poštnem predalčniku vabilo za glavno obravnavo in je to vabilo glede na pritožbene trditve tožene stranke bilo puščeno v njegovem poštnem predalčniku šele po tistem, ko sodišče dne 9. 7. 2013 opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je sprejelo napačen procesni sklep in je s tem kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je z opustitvijo pravočasnega vabila za narok za glavno obravnavo kršilo določbo in rok iz drugega odstavka 280. člena ZPP in je s tem toženi stranki odvzelo možnost do izjave na sodišču.

V primeru takšne absolutne bistvene kršitve določb ZPP, pa mora sodišče druge stopnje ob uporabi določbe prvega odstavka 354. člena ZPP razveljaviti s sklepom sodbo prve stopnje, saj se je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in mora vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, saj kršitev postopka glede na njeno opisano naravo ne more samo odpraviti. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka se razveljavijo. S tem sklepom so se zato razveljavila tudi vsa opravljena dejanja v zvezi s tem, da je sodišče prve stopnje nezakonito opravilo prvi narok za glavno obravnavo.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje, spoštovati določbo drugega odstavka 280. člena ZPP in ker je sodbo v sedaj sicer razveljavljenem postopku sprejelo na podlagi dokaznih listin, bo moralo te dokazne listine tudi ustrezno materialnopravno oceniti v smislu določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, ki določa dolžnost otrok, da skrbijo za starše, kadar le-ti sami tega ne zmorejo. V tej smeri bo moralo oceniti, ali je na podlagi same Izjave, bila tožeča stranka upravičena izdati fakturo, ki je bila kot verodostojna listina podlaga, za podani predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev o glavni stvari, je posledično bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovno odločitev, vsebovano v točki II. izreka sodbe sodišča prve stopnje (165. člen ZPP).