VSK Sklep CDn 120/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor K. d.o.o. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) in potrdila sklep Dn 245399/2015 z dne 16. 12. 2016. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri uvodoma navedenih nepremičninah dovolila vknjižbo hipoteke za zavarovanje terjatve R. S. zoper K. d.o.o. v višini 95.101,50 EUR s pripadki ter pri tej hipoteki zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve. Vpis je bil dovoljen na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Murski Soboti Z 121/2015-3 z dne 26. 11. 2015.

Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da dolg v taki višini, kot ga uveljavlja R. S., ne obstaja. Predlog za zavarovanje je glede na višino dolga pretiran in zajema vse nepremičnine. Postopki za izbris zaznamb so počasni in kljub temu, da zemljiška knjiga dobi sklep o izbrisu, potem tega sklepa ne sprovede. Pritožnik predlaga zaslišanje direktorja B. B..

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi gre postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi sklepa sodišča o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini.

Kolikor so se ugovorne navedbe nanašale na obstoj dolga oziroma postopek izdaje sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis v tej zadevi, je zemljiškoknjižno sodišče pravilno pojasnilo, da so za odločitev o vpisu nerelevantne. Sodišče je namreč v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis. To je lahko kvečjemu predmet obravnavanja v postopku zavarovanja. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka (124. člen Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju: ZZK-1), zato mora zemljiškoknjižno sodišče preveriti, ali so podani pogoji za vpis, ki jih določa ZZK-1 in obstoj teh pogojev je sodišče po preučitvi obvestila in vsebine listin ter zemljiškoknjižnega stanja ugotovilo. To je bilo v izpodbijanem sklepu nasprotnemu udeležencu tudi jasno obrazloženo. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Uradoma opravljeni preizkus je pokazal, da je zemljiškoknjižno sodišče materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da glede na naravo in ureditev tega postopka (v katerem se ne ugotavlja spornih dejstev) zemljiškoknjižno sodišče strank ne zaslišuje. Pravico do izjave je imel nasprotni udeleženec glede na določbe ZZK-1 možnost uresničiti z vložitvijo ugovora in obravnavane pritožbe.

Zato in ker pritožba ni imela drugih relevantnih navedb, ki bi terjale obrazložen odgovor, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).