VSL sodba I Cpg 610/2012

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124776/2010 z dne 9. 9. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka za znesek 181,66 EUR z zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške v višini 67,12 EUR in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala plačilo računa za dobavljeno električno energijo v času od 25. 11. 2008 do 24. 11. 2009. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni dokazala, da bi tožena stranka v vtoževanem obdobju izvajala neupravičen odjem električne energije. Pritožba izpodbija takšen zaključek sodišča s trditvami, ki merijo na napačno ugotovljeno dejansko stanje. Na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti, pa je pritožbeno sodišče vezano, saj je sodbo izdano v tovrstnih sporih mogoče izpodbijati le iz razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. čl. ZPP (1) in zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6V skladu z navedenim so nedopustne in neupoštevne pritožbene navedbe, da je imela tožena stranka nepremičnino v lasti in posesti od 9. 4. 2009 oziroma sedem mesecev pred sklenitvijo Pogodbe o oskrbi z električno energijo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka nepremičnino v posesti od 28. 10. 2009, na takšno ugotovitev pa je pritožbeno sodišče vezano. Nedopustne so nadalje pritožbene navedbe, da predstavlja odčitana poraba realno višino porabljene električne energije za obdobje sedmih mesecev, saj je sodišče ugotovilo, da je imela tožena stranka nepremičnino v posesti le en mesec pred sklenitvijo pogodbe. Pritožbene trditve, da bi morala tožena stranka takoj po pridobitvi posesti, tožeči stranki sporočiti spremembo uporabnika odjemnega mesta, pa so pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP). Ob dejanski ugotovitvi, da tožena stranka v vtoževanem obdobju ni vršila odjema električne energije, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

7Z navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. Pritožba uveljavlja tudi kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar očitanih kršitev ne konkretizira. Pritožbeno sodišče, ki na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pazi tudi samo po uradni dolžnosti, ugotavlja, da ima sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih in da so ti razlogi skladni sami s sabo in z izrekom sodbe.

8Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi glede zavrnitve pritožbe.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).