VSK sklep CDn 555/2013

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru predlagatelja (pravilno nasprotnega udeleženca) in sklep, s katerim je bila dovoljena predlagana zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine, spremenilo tako, da se vpis ne dovoli. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da zemljiškoknjižnemu predlogu ni bilo priloženo potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-u, kot to določa ZZK-1 v tretjem odstavku 79. člena, na uporabo katerega napotuje drugi odstavek 15. člena ZVEtL.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožba se najprej sklicuje na nasprotje med izrekom in obrazložitvijo in s tem na kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče v izreku zapisalo, da se ugodi ugovoru predlagatelja, ki pa ugovora ni nikoli vložil. V nadaljevanju predlagatelj uveljavlja zmotno uporabo 15. člena ZVEtL, ki napotuje na smiselno uporabo določb o zaznambi spora. To določilo o smiselnosti je po mnenju pritožbe potrebno razlagati v povezavi s 1. odstavkom 15. člena ZVEtL, ki sodišču nalaga odreditev vpisa zaznambe vzpostavitve etažne lastnine po uradni dolžnosti, če tega ni storil sam predlagatelj. Pritožba navaja, da je predlagatelj v predlogu za vzpostavitev etažne lastnine predlagal, naj sodišče odredi zaznambo, kar je sodišče tudi storilo. Res je, da je predlagatelj tudi sam vložil zemljiškoknjižni predlog za zaznambo, ki pa mu je priložil tudi predlog za vzpostavitev etažne lastnine in pooblastilo, zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predlogu ni bilo priloženo potrdilo o vložitvi predloga. Če namreč predlagatelj ne bi sam predlagal zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine, bi to moralo storiti sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo 15. člena ZVEtL.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) v prvem odstavku 15. člena določa, da mora nepravdno sodišče, če predloga za vzpostavitev etažne lastnine ne zavrže, nemudoma po uradni dolžnosti odrediti vpis zaznambe v zemljiški knjigi, če tega ni storil sam predlagatelj. V predmetni zadevi je predlagatelj postopka vzpostavitve etažne lastnine sam vložil tudi zemljiškoknjižni predlog za zaznambo tega postopka, zato se ne more uspešno sklicevati na dolžnost nepravdnega sodišča, da zaznambo odredi po uradni dolžnosti. Zemljiškoknjižno sodišče je torej v zadevi odločalo na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, ki pa mu mora biti (v skladu z določbo tretjega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, na katero napotuje drugi odstavek 15. člena ZVEtL) priloženo tudi potrdilo o vloženi tožbi oz. o vloženem predlogu za vzpostavitev etažne lastnine. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu ni priložil potrdila o vloženem predlogu, pritožba ne prereka, zaradi navedene opustitve pa predlagatelj ni zadostil pogojem za zaznambo iz tretjega odstavka 79. člena ZZK-1. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se predlagana zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine ne dovoli, se tako izkaže za pravilno, pritožba pa prav tako ne more uspeti s sklicevanjem na nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ki je le navidezno, saj gre pri navedbi stranke v izreku izpodbijanega sklepa (glede na uvod sklepa in jasne razloge v obrazložitvi) zgolj za očitno napako. Pritožbeno sodišče pa ob tem še dodaja, da bo moralo seveda sedaj nepravdno sodišče (če so za to izpolnjeni pogoji) odrediti vpis zaznambe po uradni dolžnosti.

Glede na vse navedeno je bilo pritožbo predlagatelja potrebno zavrniti kot neutemeljeno in v skladu z 2. točko drugega odstavka 161. člena ZZK-1 potrditi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice.