VSL sklep II Cp 2368/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obsega zapuščinsko premoženje nepremičnini parc. št. 295/3 in 581/68, obe k.o. X., in za dediča na podlagi zakona razglasilo zapustnikova sinova V. Ž. do 2/3 in J. C. Ž. do 1/3 celotne zapuščine. Odredilo je, da se po pravnomočnosti tega sklepa pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na omenjena dediča.

2Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje dedič V. Ž.. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ga razglasi za dediča celotne zapuščine. Hkrati predlaga, da se odpravi pisna napaka v izpodbijanem sklepu, saj se priimek obeh dedičev in zapustnika glasi Žn. in ne Ž...en. Navaja, da je pričakoval, da se bo njegov brat J. C. Ž. odpovedal dedovanju, kot sta se dogovarjala, saj oba poznata Pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je pritožnik dne 10. 12. 1982 sklenil z zapustnikom - očetom obeh dedičev. Iz te pogodbe izhaja, da je zapustnik vse svoje premoženje zapustil pritožniku. V pogodbi je izrecno navedeno, da mu zapustnik zapušča tudi vse ostale nepremičnine, ki bi bile morda v pogodbi pomotoma izpuščene. Nepremičnini, ki sta predmet izpodbijanega sklepa, sta nepremičnini, za kateri se ob skleniti Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni vedelo, zato bi morali že na podlagi te pogodbe pripadati pritožniku. Meni, da je ta pogodba tudi izraz zadnje volje zapustnika. Iz nje izhaja, da je zapustnik hotel, da deduje vso njegovo premoženje izključno pritožnik.

3Dedič J. C. Ž. je odgovoril na pritožbo. Navaja, da ne drži pritožbena navedba o napačno zapisanem priimku dedičev. Trdi, da je pravilen priimek dedičev Ž., kar dokazuje s priloženim izpiskom iz Matičnega registra o rojstvu.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbene navedbe, da bi moral nepremičnini, ki sta predmet dedovanja, na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 10. 12. 1982 do celote dedovati pritožnik, niso utemeljene. Deduje se namreč lahko le na podlagi zakona in oporoke (7. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD).

6Ker zapustnik ni naredil oporoke, je nastopilo zakonito dedovanje. Sodišče prve stopnje je v skladu z dednimi izjavami zakonitih dedičev in določili ZD za dediča pravilno razglasilo pritožnika do 2/3 celotne zapuščine in J. C. Ž. do 1/3 celotne zapuščine.

7Pravnomočnost sklepa o dedovanju pa sicer ni ovira, da ne bi mogel pritožnik vložiti tožbe, s katero bi uveljavljal svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem (220. člen ZD).

8V zvezi s pritožbenimi navedbami o napačnem zapisu priimkov dedičev in zapustnika v izpodbijanem sklepu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov v Centralnem registru prebivalstva izhaja, da je priimek obeh dedičev Ž. (izpiska iz registra se nahajata pod list. št. 23 in 26 spisa) in ne Ž...en, kot trdi pritožnik. Tudi iz izpiska Matičnega registra o rojstvu, ki ga je k odgovoru na pritožbo priložil dedič J. C. Ž., izhaja, da je priimek slednjega, kot tudi zapustnika, Ž. Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu pravilno zapisalo priimke zapustnika in dedičev, pri čemer identiteta strank zapuščinskega postopka ni (bila) sporna. Če pa bi se kljub temu izkazalo, da gre za za pomoto v zapisu priimka dedičev, pa lahko sodišče prve stopnje to kadarkoli popravi s popravnim sklepom (328. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD).

9Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).