VSL sklep I Cp 527/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.527.2013Področje: odškodninsko pravo, obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Če najemnik sredi zime izklopi centralno kurjavo in zapusti hišo, je takšno ravnanje zaradi splošno znanih dejstev glede prostornine vode v trdem agregatnem stanju, neskrbno.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo odškodninski zahtevek tožeče stranke, ker je presodilo, da ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke.
2Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge iz 338. člena ZPP (1) ter sodišču predlaga, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem predlaga, naj se zadeva dodeli drugemu sodniku. Pritožba se v pretežni meri opira na pravno argumentacijo sodišč prve in druge stopnje v zadevi med istima pravdnima strankama, ki se je končala s potrditvijo obsodilne sodbe v zadevi I Cp 1182/2011.
3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki. Ta je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.
4Pritožba je utemeljena.
5Trditvena podlaga tožeče stranke je, da ji je nastala škoda, ker je tožena stranka v času najema njene nepremičnine to zapustila in pri tem ugasnila kurjavo. Zato je prišlo do zmrzali, kasneje ob otoplitvi pa do poplave.
6Sodišče prve stopnje je presodilo, da takšen opis ne ustreza standardu protipravnega ravnanja (131. člen OZ (2)). V 12. točki razlogov izpodbijane sodbe je to utemeljilo s tem, da:
- od laika ni mogoče pričakovati, da bi poznal specifiko centralne kurjave;
- da bi moral tožnik pokazati več interesa pri zavarovanju svojega premoženja;
- da najemna pogodba ni predvidevala nobene posebne odgovornosti glede rabe stvari;
- da ni mogoče prevaliti bremena glede visoke vrednosti premičnin na toženo stranko.
S takšno argumentacijo pritožbeno sodišče ne more soglašati. To utemeljuje z naslednjimi nasprotnimi razlogi:
- splošno znano je, da tekočine pri določeni temperaturi zmrznejo. Ledišče vode je pri 0 stopinj celzija. Splošno znano dalje je, da zaradi večje prostornine vode v trdem agregatnem stanju lahko cevi popokajo, kar povzroča še nadaljnjo škodo;
- skrbnega ravnanja najemnika ni treba posebej dogovarjati. K temu najemnika zavezujeta že splošni načeli skrbnega ravnanja (6. člen OZ) ter prepovedi povzročanja škode (8. člen OZ), ki sta nato konkretizirani še v določbi 600. člena OZ;
- to da bi lahko tožnik pokazal več interesa za svoje premoženje, ne more pretehtati nad njegovim pravnim položajem, katerega vsebina je, da se je v času veljavnosti najemne pogodbe imel pravico zanesti na to, da bo najemnikovo ravnanje skrbno;
- argument, da bremena varstva nadpovprečno dragih premičnin, ki so se nahajale v prostorih, ki jih najemnik niti ni uporabljal, ni mogoče prevaliti na najemnika, bi lahko bil morebiti relevanten v okviru presoje adekvatne vzročnosti, vendar pa bi moral biti zanesljivo bolj razčlenjen.
7Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da so nosilni razlogi materialnopravno napačni in ne morejo utemeljevati zavrnitve zahtevka.
8To pa pomeni, da je ostalo dejansko stanje zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno. To velja tudi glede dejstev, na katere se navezuje ugovor zastaranja. Tega je postavila tožena stranka. Po naravi stvari bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti prav o subjektivnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 352. člena OZ. Glede na razloge v 10. točki izpodbijane sodbe je namreč mogoče reči vsaj to, da ugovor zanesljivo ni očitno neutemeljen.
9Procesno pooblastilo za razveljavitev izpodbijane sodbe je podano v 355. členu ZPP v povezavi s 25. členom Ustave.
10Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za dodelitev zadeve drugemu sodniku.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
(1) Zakon o pravdnem postopku
(2) Obligacijski zakonik
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 4. 3. 2014Nazaj na vrh ↑