VSL sodba in sklep IV Cp 2397/2013

I. Pritožbi tožeče stranke se deloma ugodi in se sodba v III. točki spremeni tako, da se znesek 150,00 EUR nadomesti z zneskom 172,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi tožene stranke se deloma ugodi in se sodba v II. in V. točki razveljavi ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

IV. V preostalem delu se pritožba toženca zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov tožeče stranke se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se mld. F. S. zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici (točka I), da ima tožnik osebni stik z mld. otrokom vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu v času od 8.15 do 10.00 ure v prostorih Centra za socialno delo K., stik pa poteka pod nadzorom in ob strokovni pomoči strokovnih sodelavcev CSD, s tem, da mld. otroka na začetek stikov pripelje in ga ob zaključku stikov odpelje tožnica, tožnica pa je dolžna osebne stike omogočiti in mld. otroka na stike primerno pripraviti (točka II). Prvo sodišče je tožencu naložilo, da je dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 150,00 EUR od 1. 10. 2012 dalje, in sicer do pravnomočnosti zapadle in neplačane preživninske obroke v roku 15 dni, ostale dospevajoče preživninske obroke pa do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka do plačila, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, od takrat dalje pa po vsakokratnem sklepu Vlade RS o valorizaciji preživnin in obvestilu CSD (točka III). Višji tožbeni zahtevek je prvo sodišče zavrnilo (točka IV) ter še odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (točka V). Prvo sodišče je še odločilo, da se predlog tožnice za odvzem roditeljske pravice vpiše v N vpisnik, ker se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka (točka VI).

2Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) zoper del, s katerim je prvo sodišče zavrnilo tožbo tožnice na plačilo preživnine za mld. otroka nad zneskom 150,00 EUR. V nadaljevanju v pritožbi navaja, da sodišče pri ugotovitvi mesečnih izdatkov ni upoštevalo stroška prehrane, ki za otroka znaša najmanj 100,00 EUR. Mesečni stroški preživljanja znašajo zato 450,00 EUR in ne 350,00 EUR, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Prvo sodišče v obrazložitvi sodbe pojasnjuje, da je toženec dolžan nositi večje preživninsko breme v denarju, ker je na tožnici v celoti breme varstva in vzgoje otroka, kar pomeni, da bi toženec moral kriti preživnino v višini 210,00 EUR, če znašajo mesečni stroški 350,00 EUR, če pa so mesečni stroški 450,00 EUR, pa je preživninska obveznost toženca 270,00 EUR.

3Toženec s pritožbo izpodbija odločitev o stikih in odločitev glede določitve mesečne preživnine ter predlaga pritožbenemu sodišču, da določi stike toženca z mld. otrokom brez nadzora dvakrat mesečno ob nedeljah ter mu naloži v plačilo mesečno preživnino v višini 100,00 EUR. V nadaljevanju v pritožbi navaja, da odločitev o stikih ni izvedljiva, ker je toženec poklicni voznik v mednarodnem prometu. Glede na naravo njegovega dela lahko toženec izvaja stike z otrokom le ob vikendih, kar je navedel na naroku. Toženec že eno leto ni videl otroka, zato je zaradi stikov najel stanovanje v S., ker je upal, da bo lahko imel stike s mld. otrokom v svojem stanovanju. Sodišče prve stopnje je določilo stike pod nadzorom, ne da bi za takšne stike obstajal utemeljen razlog. Tožnica ni dokazala trditev o toženčevem alkoholizmu in agresivnosti, ni pa tudi jasno, na kakšen način bi se z nadzorovanimi stiki kontroliralo, ali je toženec preko vikenda užival alkohol. Stiki, kot jih je določilo sodišče prve stopnje so v škodo otroka, saj mora toženec ob ponedeljkih delati, saj bo v nasprotnem izgubil službo. Toženec je pristal, da bi stiki potekali pod nadzorom, vendar začasno, takšne stike je predlagal tudi CSD. Tožnik bi takrat v službi poskušal dobiti dopust, trajno izvajanje stikov pod nadzorom pa je neizvedljivo in otroku ni v korist. Ker ni razlogov za stike pod nadzorom, bi prvo sodišče moralo postaviti izvedenca psihologa, ki bi potrdil koristnost stikov, kot so bili dogovorjeni med pravdnima strankama pred CSD. Preživnina, ki jo je določilo sodišče prve stopnje je previsoka in ne upošteva finančnih zmožnosti roditeljev. Previsoko so priznani stroški bivanja v višini 50,00 EUR, saj v stanovanju živi otrok skupaj s tožnico ter njeno materjo in sestro. Dopusti za otroka so brezplačni, glede na to, da je tožnica nezaposlena, so previsoko ocenjeni skupni mesečni stroški za otroka. Toženec prejema minimalno plačo, stroške dnevnic in prehrane pa porabi v tujini.

4Pritožbi sta deloma utemeljeni.

5Sodišče se je pri odločitvi o stikih oprlo na mnenje CSD K. z dne 26. 11. 2012 (2), iz katerega izhaja, da se je toženec sicer res strinjal, da se stiki izvajajo pod nadzorom, vendar iz razloga, ker otroka že dolgo ni videl, posebej pa je izpostavil, da morajo stiki pod nadzorom trajati določen čas in med vikendom, zaradi zaposlitve, ki jo opravlja. Sodišče prve stopnje v sodbi ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni sledilo predlogu toženca in določilo stikov pod nadzorom v času vikendov, posebej iz razloga, ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je toženec kot poklicni voznik med tednom na vožnjah. Prvo sodišče tudi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni sledilo predlogu toženca, da se stiki pod nadzorom določijo začasno oziroma za določen čas. Toženec v pritožbi utemeljeno opozarja na ravnanje tožnice, ki zavrača stike brez nadzora tožnika z otrokom dvakrat na mesec ob nedeljah, čeprav se je le nekaj mesecev pred vložitvijo tožbe s takšnimi stiki strinjala, kar potrjuje zapisnik CSD K. z dne 4. 4. 2012. Kasnejši spori med pravdnima strankama so posledica nerazčiščenega medsebojnega odnosa, ki pa ne smejo vplivati na stike toženca z otrokom. Pri določitvi obsega in načina stikov je odločilni kriterij le korist otroka. Toženec že daljše obdobje ni imel stika z otrokom, kar najverjetneje potrjuje ugotovitve prvega sodišča, da se stiki izvajajo pod nadzorom, vendar se v dokaznem postopku ni ugotavljalo, koliko časa naj bi navedeni stiki trajali in kdaj naj bi stiki pod nadzorom prenehali. Takšno mnenje bi lahko podal CSD K. ali izvedenec psiholog, kot to predlaga toženec v pritožbi. Nobenega dvoma pa ni, da je v korist otroka, da se takoj začnejo izvajati stiki pod nadzorom, pri čemer naj sodišče prve stopnje v novem sojenju ugotovi, kdaj bi toženec lahko izvajal stike pod nadzorom in pri tem upošteva tudi realne (razpoložljive) možnosti CSD. S pomočjo CSD ali izvedenca bo treba ob upoštevanju strokovnih kriterijev napovedati, koliko časa se predvideva, da bodo potekali stiki pod nadzorom, v sodbi pa bo treba določiti tudi začetek obdobja, po katerem bodo stiki potekali brez nadzora. Če se bodo stiki pod nadzorom lahko izvajali le med tednom, bo treba ugotoviti, ali se bo teh stikov toženec lahko udeleževal, s tem, da bo vzel dopust, kot to navaja v pritožbi, zato je toliko bolj pomembno, da se določi predvideno trajanje stikov pod nadzorom in datum, od katerega bodo stiki potekali brez nadzora. V podobnih primerih je bilo pogosto mogoče na podlagi strokovnih kriterijev, ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, napovedati, koliko časa bodo stiki pod nadzorom potrebni. Le v izjemnih primerih takšne napovedi ni bilo moč dati, zato bo prvo sodišče le v takšnem izjemnem primeru lahko določilo le stike toženca z otrokom pod nadzorom.

6Sodišče prve stopnje pri določitvi mesečnih potreb mladoletnega otroka ni upoštevalo stroškov prehrane, ki jih je tožnica v tožbi ocenila v višini 70,00 EUR mesečno, kar je tudi primeren strošek glede na starost otroka, ki ima prehrano tudi v vrtcu, zato mesečni strošek za prehrano v višini 100,00 EUR, kot ga navaja pritožba ni utemeljen, tudi ob upoštevanju premoženjskih zmožnosti preživninskih zavezancev. Iz enakih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje tožencu, da so stroški bivanja, ki odpadejo na otroka, previsoki. Pritožbeno sodišče jih ocenjuje v višini 40,00 EUR mesečno, tudi stroški osebne higiene so bili priznani v previsokem znesku (50,00 EUR) in jih pritožbeno sodišče ocenjuje v višini 20,00 EUR, tudi stroški razvedrila so lahko največ 30,00 EUR in ne 50,00 EUR, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje. Ostale stroške je prvo sodišče pravilno ocenilo, tudi strošek za dopust v višini 10,00 EUR, saj je navedeni znesek potreben, ne glede na občasne možnosti, da otrok lahko biva na dopustu tudi brezplačno, vendar pri takšnih primerih gre za turistične ponudbe, ki jih tožnica glede na finančne zmožnosti roditeljev otroku ne more nuditi, treba pa je upoštevati tudi izlete in počitnice, ki so izvedeni v okviru vrtca.

7Glede na dohodke pravdnih strank je pritožbeno sodišče izjemoma upoštevalo, da se z otroškim dodatkom krijejo osnovne življenjske potrebe otroka, zato je od skupnih mesečnih stroškov v višini 360,00 EUR odštelo otroški dodatek v višini 114,00 EUR, kar pomeni, da sta roditelja dolžna pokriti potrebe otroka v višini 246,00 EUR. Ker je pretežno breme varstva in vzgoje na tožnici, mora toženec pokriti 70 % navedene obveznosti, kar predstavlja znesek 172,00 EUR. Pri oceni preživninskih potreb mladoletnega otroka je sodišče upoštevalo, da je tožnica nezaposlena, toženec pa avtoprevoznik, njegova plača se giblje okoli 600,00 EUR, iz naslova prevoza na delo in dnevnic pa dobiva dodatno od 660,00 do 1.000,00 EUR. Toženec je v postopku podrobno navedel, kako obsežen je njegov delovnik, zato pritožbeno sodišče ne dvomi, da toženec razpolaga z dohodki, s katerimi bo lahko plačeval določeno mesečno preživninsko obveznost.

8Pritožbeni razlogi tožnice so bili deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo spremenilo tako, da je zvišalo mesečno preživnino, kot izhaja iz izreka sodbe pritožbenega sodišča, v preostalem delu, glede priznanja višje preživnine, pa pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba toženca je deloma utemeljena v delu, ki se nanaša na določitev stikov, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo prvega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, glede pritožbe, ki se nanaša na določitev mesečne preživnine, pa je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9Tožnica je priglasila pritožbene stroške. Ker je pritožbeno sodišče sodbo deloma razveljavilo, je na podlagi četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku odločilo, da se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločitev.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Stran 17.