VSK sklep CDn 89/2012

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik je s sklepom z dne 5.12.2011 zavrgel zemljiškoknjižni predlog Č.J. in L.N.J. za vpis lastninske pravice nanju na podlagi kupoprodajne pogodbe, ker predlogu ni bilo predloženo potrdilo pristojnega organa o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem ležijo nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. Ugovor proti temu sklepu je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila. Ugotovila je, da sta predlagatelja sicer predložila potrdilo o namenski rabi zemljišča, nista pa predložila potrdila občine glede uveljavljanja predkupne pravice, saj se parcela št. 278/5 nahaja v območju predkupne pravice občine. Glede drugih dveh parcel (278/2 in 132) pa je obrazložilo, da iz ugovoru priloženega potrdila ne izhaja, ali tudi ti dve parceli ležita v območju predkupne pravice občine.

Proti taki odločitvi se pritožujeta predlagatelja in v pritožbi navajata, da ponovno pošiljata zahtevavana potrdila o namenski rabi zemljišča in o neuveljavljanju predkupne pravice Občine in prosita za vpis v zemljiško knjigo.

Pritožba je utemeljena.

Pravni posel, na podlagi katerega je bil predlagan vpis lastninske pravice, je bil, kot izhaja iz podatkov spisa, sklenjen že 28.8.2001, vpis pa predlagan šele 19.10.2011, torej v času veljavnosti Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1 Ur.l. RS št 58/2003 s spremembami), ki velja od 18.9.2003. Ta v 38. členu določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina, kadar pa je potrebno po posebnem zakonu glede na vrsto nepremičnine pridobiti soglasje oz. odobritev pristojnega organa, mora biti priloženo tudi tako soglasje oz. odobritev. Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna pravica občine, mora biti v zvezi s tem priloženo tudi ustrezno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice. Ko je ZZK-1 stopil v veljavo, je v prehodnih določbah uredil tudi primere, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred njegovo uveljavitvijo. V zvezi s tem je v četrtem odstavku 246. člena določeno, da se za odločanje o vknjižbi smiselno uporabljajo tudi nove določbe 38. člena glede listin, ki morajo biti priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu. Zato je stališče prvostopenjskega sodišča, da morajo biti ustrezne listine predlogu priložene, sicer pravilno, vendar je zmotno štelo, da v obravnavanem primeru predlagatelja zakonski zahtevi nista zadostila. Kupoprodajni pogodbi je bila namreč priložena lokacijska informacija oz. potrdilo o namenski rabi prostora, iz katerega izhaja, da sta parceli št. 278/2 in 278/5 prvo območje kmetijskih zemljišč, parcela št. 132 pa zazidano stavbno zemljišče. Priložena je bila tudi odločba Upravne enote, da se odobri prodajna pogodba za obe kmetijski zemljišči po Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Glede stavbne parcele pa je bilo potrebno uporabiti Zakon o stavbnih zemljiščih, ki v 11. členu nalaga pogodbenim strankam pridobitev potrdila o tem, da na zemljiščku, ki je predmet pogodbe, predkupna pravica ne obstaja, le v primeru prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča. Za tako zemljišče pa v obravnavanem primeru (glede na podatke iz potrdila o namenski rabi zemljišča ), ne gre.

Predlogu so bile torej predložene vse listine, potrebne za promet z nepremičninami v času, ko je bila pogodba sklenjena. Na nelogičnost zahteve prvostopenjskega sodišča po predložitvi novega potrdila o namenski rabi zemljišča po 105. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt., Ur. l. RS, št. 33/07) nakazuje že dejstvo, da je očitno sedaj ena od kmetijskih parcel zajeta v območje predkupne pravice občine, čeprav je bilo to zemljišče že leta 2001 prodano in je upravna enota tako prodajo z odločbo potrdila med drugim tudi na podlagi ugotovitve, da je k odobritvi pravnega posla Občina podala pozitivno mnenje. Za zadevo je torej odločilno vprašanje, ali sta predlagatelja ob vložitvi predloga razpolagala z vsemi listinami, ki bi jima omogočile vpis v zemljiško knjigo tudi ob smiselni uporabi 38. člena ZZK-1. S tem v zvezi pa je pomembno, da listine vsebinsko ustrezajo tistim, ki so sedaj predvidene v 105. členu ZPNačrt.

Ker torej niti zemljiškoknjižni referent, niti zemljiškoknjižna sodnica nista presojala ostalih pogojev za vpis zaradi zmotnega stališča, da predlogu niso bile priložene z zakonom zahtevane listine, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, oba sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena).