VSRS Sklep II DoR 364/2013

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek v zvezi s plačilom škode, ki naj bi tožniku nastala pri zdravljenju posledic prometne nesreče. Ugotovilo je, da ni bila storjena zdravniška napaka. Pri pritožniku ni šlo za urgentni sprejem, temveč za premestitev iz druge bolnišnice. Sodišče je zavrnilo tožnikovo tezo, da bi morali poškodovancem, ki utrpijo poškodbo z motorjem, v vsakem primeru slikati skelet v celoti ali pa vsaj hrbtenico.

2Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3Tožnik v predlogu za dopustitev revizije zastopa tezo, da druga toženka pri zdravljenju ni uporabila ustreznih diagnostičnih metod za ugotovitev tožnikove poškodbe hrbtenice. V zvezi s 367.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predlagatelj zastavlja naslednja „pravna“ vprašanja:

- ali so podane kršitve 286. člena ZPP glede prekluzije navedb, ko je tožnik natančno navajal mehanizem nastanka poškodbe šele po tem, ko je že prejel izvedensko mnenje in ko je izvedenec definiral, da če bi zdravnik vedel, da je pacient padel na zadnjico, da bi s tem moral sklepati, da je podana tudi poškodba hrbtenice in bi pri tem odredil rentgen - še zlasti ob tem, da je ravno zaradi udarca vozila ravno v neposredni bližini hrbtenice, pacient utrpel celo zlom stegnenice v kolku;

- ali je v odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi zdravstvenega osebja - med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo - zgolj samo na pacientu, ali je potrebno izhajati pri tem iz razumnih in ne prestrogih zahtev, saj je pacient bil v položaju, ko ni mogel niti vedeti niti izpovedati tistih dejstev o svojem zdravstvenem stanju, ki še njemu niso bila v celoti znana oziroma ali je v konkretnem primeru dokazno breme na zdravstveni ustanovi, in če tega po 131. členu OZ ne dokaže, se ne more eskulpirati dokaznega bremena;

- ali gre v konkretnem primeru za presojo skrbnega ravnanja zdravnika le na podlagi tega, kar piše v pravilih stroke ATLS in EMST, kjer obveznost rentgeniziranja ni obvezno predvidena ali tudi po standardih v osnovnem zdravstvu, ki določa nivo najmanjšega suma - ob upoštevanju konkretnega primera

- kjer bi ta najmanjši sum moral biti podan že zaradi tega, ker je zdravnik U. vedel, da gre za visoko kompresijsko poškodbo, in je prav tako vedel, da so poškodbe pri pacientu nastale po celem telesu, in bi se torej že z manjšim dvomom ne pa z najmanjšim sumom, in verjetnostjo predpostavljalo, da je lahko hrbtenica poškodovana še kjerkoli na njenem poteku od vratu do ledvenega dela;

ali gre za bistveno kršitev določb ZPP, saj je drugačno razlogovanje sodišč protispisno in v nasprotju z mnenjem izvedenca?

4Predlagatelj trdi tudi, da glede vprašanja ali bi po pravilih stroke, zdravnik v konkretnem primeru moral reagirati že na nivoju najmanjšega suma, ni sodne prakse. Odločitev sodišča druge stopnje naj bi tudi odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pri čemer se predlagatelj sklicuje na odločbi II Ips 302/2011 in II Ips 32/2012.

5Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP.(1)

---.---

Op. št. (1): Primerjaj določbi prvega in drugega odstavka 367.c člena ZPP.