VSRS Sklep X Ips 284/2013

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. V njej navaja, da je revizija dovoljena zaradi pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo RS, MF, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Brežice, št. DT 42900-108/2009-2 (03021-01) z dne 7. 9. 2009, s katero je navedeni organ kot neutemeljeno zavrnil revidentovo zahtevo za vračilo v letu 1998 in 1999 odtegnjenih denarnih sredstev. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je revident zahteval vračilo davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 1996 in 1997, ker sta bili odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za navedeni leti odpravljeni (zaradi zastaranja pravice do odmere davka) z odločbo tožene stranke v letu 2009. Revident na podlagi odločb o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni plačal davka, temveč je davek plačal na podlagi odločb o odmeri dohodnine za leti 1996 in 1997, ti dve odločbi pa sta pravnomočni. Dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, se namreč po uradni dolžnosti upošteva pri odmeri dohodnine. Zato kljub temu, da sta bili odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 1996 in 1997 odpravljeni, revident zgolj zaradi tega vračila obveznosti iz tega naslova ne more zahtevati.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

6Revident navaja, da se v obravnavani zadevi zastavlja pomembno pravno vprašanje, in sicer: „ali je tožnik upravičen do vračila denarnih sredstev na podlagi odločb davčnega organa, kjer je bilo določeno plačilo ter je bilo samo plačilo davka nato izvedeno (na podlagi davčne izvršbe) in so bile kasneje te odločbe, kjer je bilo določeno plačilo davka, odpravljene.“ Revident v bistvu sprašuje, ali je upravičen do vračila davka, ki ga je plačal iz dohodkov iz dejavnosti, ker sta bili odločbi, s katerimi mu je bil odmerjen davek od dohodkov iz dejavnosti, odpravljeni.

7Izhajajoč iz ugotovitve, da na podlagi odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti zavezanec ne plača davka od dohodkov iz dejavnosti, temveč ga plača na podlagi odločbe o dohodnini, pri odmeri katere se upošteva dobiček iz dejavnosti, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča davek iz naslova opravljanja dejavnosti lahko vrnjen le, če se spremeni dohodninska odločba, na podlagi katere je bil ta davek tudi plačan. Odprava odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ne vpliva neposredno na veljavnost odločbe o dohodnini. Postopek odmere dohodnine je samostojen, od postopka odmere davka od dohodkov iz dejavnosti ločen postopek. Zaradi kasnejše spremembe odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti se lahko dohodninska odločba spremeni, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, z obnovo postopka, v katerem je bila izdana dohodninska odločba. Takšna stališča je Vrhovno sodišče sprejelo npr. v zadevah X Ips 146/2004, X Ips 902/2004, X Ips 1094/2004 in X Ips 664/2007.

8Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča glede revidentovega vprašanja, gre torej za že rešeno pravno vprašanje, stališča iz izpodbijane sodbe pa od stališč Vrhovnega sodišča ne odstopajo.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

10Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).