VSM sodba I Cp 779/2013

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:
„Tožbeni zahtevek je po podlagi utemeljen.“

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 13.500,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 53,76 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Tožnica v pravočasni pritožbi zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje uveljavlja vse pritožbene razloge, opredeljene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V bistvenem meni, da s strani toženke nakazan znesek 7.000,00 EUR pomeni pripoznavo temelja zahtevka, saj se v skladu z določilom drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) šteje, da dolžnik pripoznava dolg, če kaj plača. Meni, da je bil odnos med umrlo babico in njo tak, da utemeljuje prisojo odškodnine. Sklicuje se na pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 21. in 22. 12 1992, v katerem je bil obravnavan soroden primer tej zadevi, in sklep VSM I Cp 2248/2009 z dne 11. 2. 2010. Graja tudi stroškovno odločitev, saj tožena stranka naj ne bi ustrezno postavila zahtevka za povrnitev stroškov, zagotovo pa ne glede zamudnih obresti, pri čemer potni stroški niso pravilno obračunani. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zahtevku ugodi, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeni preizkus uradno upoštevnih postopkovnih kršitev ni pokazal (drugi odstavek 350. člena ZPP), sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in spremenilo izpodbijano sodbo, kot izhaja iz izreka (5. alineja 358. člena ZPP). Ker razlogi sodišča prve stopnje ne dopuščajo odločitve o višini, je spremenilo odločitev le glede obstoja podlage zahtevka (prvi odstavek 315. člen ZPP), o višini pa bo sodišče prve stopnje moralo odločiti v nadaljevanju postopka.

6Sodišče prve stopnje je zavzelo preozko razlago določil 180. člena s tem, ko je kot pogoj, da je vnukinja lahko posredni oškodovanec, ki ji pripada odškodnina zaradi smrti babice, postavilo zahtevo, da bi morala babica nadomestiti vnukinji starše.

7Z vidika varstva ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave) je pravilno oškodovance v bistveno enakem položaju obravnavati enako, tako tudi ob izgubi bližnjega. Za opredelitev kroga posrednih oškodovancev iz 180. člena OZ so bistvene čustvene vezi, saj so prav te objekt varstva, pri čemer mora biti globina vezi taka, kot se praviloma razvije v trajnejši življenjski skupnosti ali ožji družini (primerjaj Jadek Pensa, D., v: Juhart, M., Plavšak, N. (ur.): Obligacijskih zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 1047). Že iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 21. 22. 12. 1992, na katerega se sklicuje tožnica, je mogoče zaključiti, da seznam v zakonu navedenih oseb ni hermetično zaprt, ampak je od presoje konkretnih okoliščin primera odvisno, ali tudi razmerje med starimi starši in vnuki upravičuje njihovo uvrstitev med ožje družinske člane, ki so upravičeni do odškodnine zaradi smrti bližnjega.

8Tudi v zadevi VSM I Cp 2248/2009 z dne 11. 2. 2010, na katero se je tožnica še sklicevala, je bilo glede posrednih oškodovancev iz 180. člena OZ (tukaj glede zunajzakonskega partnerja) poudarjeno, da je treba pri opredelitvi upravičencev do odškodnine zaradi smrti bližnjega izhajati iz intenzivnosti in kakovosti čustvenih vezi.

9Sodišče druge stopnje ocenjuje, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo globino čustvene vezi med tožnico in njeno pokojno babico, upravičujejo zaključek, da je bila njuna vez enaka, kot jo je praviloma zaslediti med ožjimi člani družine.

10Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pokojna tista, ki je držala družino skupaj in vsem pomagala, pri čemer so bili vsi člani družine posebej navezani na pokojno in do nje čutili posebno naklonjenost. Očitno je torej, da je bila zelo pomemben družinski član ožjega kroga, ki je živel v isti hiši skupaj v trajni življenjski skupnosti. Bistvo družine je čustvena povezanost članov, tako smrt enega izmed njih, povzroči nenadomestljivo izgubo, še posebej pa to velja za tistega, ki je središče ožjih družinskih vezi.

11Četudi je imela tožnica starše, je očitno, da se je med tožnico in pokojno razvila čustvena vez, ki je dosegala enakovreden nivo, ki se zahteva za v zakonu izrecno navedene upravičence iz 180. člena OZ. Četudi pokojne ne bi bilo mogoče šteti kot nadomestne mame (kar je zaključek sodišča prve stopnje), pa je bil odnos med tožnico in pokojno vsaj enakovreden čustvenim vezem med brati in sestrami, kot člani družine, ki živijo skupaj v trajnejši življenjski skupnosti (smiselno tretji odstavek 180. člena OZ). Da za obstoj take skupnosti ni nujno stalno skupno življenje, ampak lahko posredni oškodovanec prebiva med tednom v drugem kraju zaradi šolanja, kot je bil primer pri tožnici v določenem obdobju, pa je v sodni praksi že ustaljeno stališče (primerjaj Jadek Pensa, D., v: Juhart, M., Plavšak, N. (ur.): nav. delo, str. 1048).

12Sodišče druge stopnje le še odgovarja tožnici, da plačilo določenega zneska s strani toženke med postopkom nima učinka pripoznave zahtevka po temelju, saj bi ta morala biti izrecno in jasno izražena v postopku, toženka pa je obstoju temelja vseskozi nasprotovala. Priznanje dolga v skladu z določilom drugega odstavka 364. člena OZ pa nima procesnega učinka, ampak učinkuje le na pretrganje zastaranja.

13Šele, ko bo izdana končna odločba bo znan tožničin uspeh v postopku, ki je bistvena okoliščina za odločitev o pravdnih stroških, zato je sodišče druge stopnje tudi odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (smiselno tretji odstavek 165. člena ZPP).