VSM sklep I Ip 885/2013

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek po uradni dolžnosti zaradi izterjave nadaljnjih izvršilnih stroškov, naloženih s sklepom I 1126/2007 z dne 12. 4. 2013 dolžniku M.K., ne uvede.

2Proti temu sklepu se upnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasnjuje, da je bil v izvršilnem postopku I 1126/2007 Sklad oproščen plačila izvršilnih stroškov, zato so bili ti izplačani iz proračunskih sredstev sodišča, s sklepom I 1126/2007 z dne 12. 4. 2013 pa naloženi v plačilo dolžniku. Ker jih dolžnik sodišču ni poravnal prostovoljno, je sodišče v tem postopku predlagalo uvedbo izvršilnega postopka po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa predlogu z izpodbijanim sklepom ni sledilo. Pritožnik se ne strinja z razlogi prvostopenjske odločitve, da je mogoče tovrstne stroške izterjati samo v predlagalnem izvršilnem postopku, ki ga lahko sproži državni pravobranilec, kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije, ker ni ustrezne zakonske podlage za uvedbo izvršbe po uradni dolžnosti. Meni, da je neobstoj zakonske podlage pripisati kvečjemu redakcijski napaki zakonodajalca in s tem nenamernemu odvzemu pravne podlage za vodenje izvršbe po uradni dolžnosti. Opisuje ureditev do novele Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D) in izpostavlja, da iz namena zakonodajalca pri sprejemu nove ureditve ni razbrati, da bi spremenil ureditev izterjave stroškov postopka, ki jih je bila stranka oproščena, tako da bi jih bilo moč odtlej izterjati le v predlagalnem izvršilnem postopku in ne več po uradni dolžnosti. Poudarja, da je obveznost dolžnika že pravnomočno ugotovljena, sporna je le izterjava terjatve. Pritožnik še izpostavlja določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) o izterjavi denarne kazni po uradni dolžnosti in uporabo zakonske analogije, kot tudi praktične računovodske razloge ter utečeno in običajno postopanje sodišč.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi je upnik predlagal uvedbo postopka po uradni dolžnosti zaradi izterjave izvršilnih stroškov, ki so bili dolžniku naloženi v izvršilnem postopku I 1126/2007. V slednjem je kot upnik nastopal Sklad, ki je na podlagi petega odstavka 28. člena Zakona o jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) oproščen plačila izvršilnih stroškov in so bili le-ti plačani iz proračunskih sredstev sodišča - upnika v tem postopku.

5Po drugem odstavku 2. člena ZIZ se postopek izvršbe uvede po uradni dolžnosti, če zakon tako določa. Za izterjavo stroškov, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, ki jih v tem obravnavanem postopku izterjuje sodišče kot upnik, se tako postopek uvede po uradni dolžnosti le v primeru, če tako določa zakon.

6Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni, kot tudi ni zakonske podlage za prisilno izterjavo stroškov, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, prav tako ne zakonske podlage za izplačilo stroškov iz sredstev sodišča, če je stranka oproščena plačila stroškov postopka po samem zakonu. Določbe 171. in 173. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP),(1) ki so urejale navedeno, so bile namreč z novelo ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/08), razveljavljene in glede oprostitve stroškov se sedaj uporabljajo le določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

7Kot utemeljeno pa opozarja pritožba, da zakonodajalec izločitev instituta oprostitve stroškov iz ZPP obrazlaga(2) le in zgolj zaradi odprave obstoječe dvotirnosti odločanja o oprostitvah stroškov postopka po ZPP in ZBPP. Določbe o oprostitvah stroškov pred novelo ZPP-D sta namreč vsebovala tako ZPP in posledično so o oprostitvah stroškov postopka odločala tako sodeča sodišča kot predsednik pristojnega sodišča oziroma službe okrožnih sodišč za brezplačno pravno pomoč, kar je povzročalo podvajanje, ki po mnenju predlagatelja novele ZPP-D ni zagotavljalo enotne uporabe prava oziroma enotnih meril ter gospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi. Namen zakonodajalca je torej bil enotna urejenost oprostitve plačila stroškov postopka v enem predpisu, to je v ZBPP.

8Določbe ZBPP urejajo le postopek izterjave stroškov, katerih je stranka oproščena po določbah ZBPP, ne pa stroškov, katerih so stranke oproščene po samem zakonu in so ti stroški izplačani iz sredstev proračuna sodišča. Pritožba zato pravilno opozarja, da je zakonodajalec z novelo ZPP-D, s katero je želel odpraviti obstoječo dvotirnost ureditve oprostitve plačila stroškov postopka, to spregledal. Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP, ki urejajo vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Kljub analogni uporabi določb ZBPP pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj 46. člen ZBPP v drugem odstavku določa, da se predlog za izterjavo izvrši na predlog državnega pravobranilstva, torej v predlagalnem izvršilnem postopku in ne v postopku uvedenem po uradni dolžnosti. Odločitev prvostopenjskega sodišča je iz teh razlogov pravilna in zakonita.

9Kot neutemeljeno pritožbeno sodišče zavrača pritožbeno zahtevo po analogni uporabi določb ZIZ, ki urejajo izterjavo denarne kazni po uradni dolžnosti. Gre namreč za dva povsem različna instituta. Medtem ko je institut oprostitve plačila sodnih stroškov namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva vsakogar, predvsem oseb slabega premoženjskega stanja, institut denarne kazni omogoča sankcioniranje stranke, ki ovira postopek. Uporaba pravnih pravil, ki urejajo institut denarne kazni za zapolnitev pravne praznine na področju oprostitve plačila sodnih stroškov zaradi različnosti institutov oziroma razmerij, ki jih urejata, ni mogoča.

10Pritožbeno sodišče je na podlagi obrazloženega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker ti niso bili priglašeni (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : 171. člen ZPP je pred novelo ZPP-D predpisoval, da če je stranka popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, se izplačajo izvršilni stroški iz sredstev sodišča. Tretji odstavek 173. člena ZPP pa je določal, da takse in stroške, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, izterja po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje od stranke, ki jih je dolžna povrniti.

Op. št. (2): Poročevalec DZ, letnik 2008, št. 21, str. 21 - 22.