173. člen ZPP

Do kdaj lahko zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (člen 173/III ZPP) ali pa, da so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (določba sedmega odstavka 163. člena ZPP).

Novela ZPP-D je sodečemu sodniku omejila odločanje glede oprostitve stroškov postopka le na sodne takse, ostale oprostitve stroškov pa mora stranka uveljavljati v posebnem postopku po ZBPP. Zgolj zato, ker je za odločanje o oprostitvi plačila predujma predviden drug postopek, pa še ni mogoče govoriti o kršitvi pritožnikove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave.

Vračilo stroškov, ki jih je stranka v sodnem postopku oproščena, v 46. členu ureja ZBPP, ki ga je mogoče uporabiti tako v primerih, ko je stranka plačila oproščena v konkretnem postopku s sklepom sodišča, kot v primerih, ko je stroškov oproščena generalno, po določbah katerega drugega zakona (kot JJPIS po petem odstavku 28. člena ZJSRS). Ni razlogov za različno obravnavanje vračila, glede na temelj oprostitve.

Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni. Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP.

Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse.

V primeru, ko je upnik oproščen plačila stroškov izvršilnega postopka (kamor sodijo tudi stroški izvršitelja), mora sodišče kot plačnik dela in stroškov izvršitelja poskrbeti, da se iz proračuna izvršitelju plačajo le tisti stroški in v takšni višini, do katere je izvršitelj dejansko upravičen v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ker sodišču ta možnost zaradi opustitve izvršitelja, da sodišču vroči obračun plačila za delo in stroške izvršitelja pred njegovo dokončnostjo ni bila dana pred "dokončnostjo" obračuna, je sodišče utemeljeno poseglo v obračun izvršitelja in mu pravilno priznalo le tiste stroške, ki so utemeljeni po določilih Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

V izvršilnem postopku pred okrajnim sodiščem za prisilno izvršitev terjatve upnika, ki je oproščen plačila sodnih stroškov, okrožno sodišče, s transakcijskega računa katerega bo nakazano plačilo izvršitelju, ni stranka postopka ali udeleženec po 4. točki 16. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki bi imel pravico do pritožbe zoper sklep okrajnega sodišča v zvezi s stroški postopka. Stroške, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, izterja po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje od stranke, ki jih je dolžna nositi (tretji odstavek 173. člena ZPP - 15. člen ZIZ).

Podlaga za določitev obsega povrnitve stroškov, izplačanih iz sredstev sodišča na podlagi določila čl. 171 ZPP, je ugotovljeni uspeh strank v postopku.

1. Odločbo o odmeri takse sodišče izda le na zahtevo stranke. Sodišče ne more ob podani zahtevi stranke za izdajo odločbe o odmeri takse odmeriti višje takse, kot je stranki naloženo z nalogom, saj ne more odločiti v njeno škodo. 2. V pravdni zadevi, v kateri je tožeča stranka taks oproščena, toženčeva obveznost plačila dela taks za tožbo ne nastane že z dnem vložitve tožbe oziroma tedaj, ko sodišče izda sklep, s katerim tožnico plačilo taks oprosti, ta obveznost ne more nastati preden sodišče odloči s sodbo o zahtevku tožeče stranke.

Iz 114. člena ZZZDR ne izhaja, da izvršuje roditeljsko pravico, kadar starši živijo ločeno, tisti roditelj, pri katerem otrok ne živi.

Po petem odstavku 28. člena ZJSRS je sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj, oproščen plačila sodnih stroškov. Stroški, ki nastajajo v zvezi s sodnim izvršiteljem so po 292. členu ZIZ stroški izvršilnega postopka. Sodni stroški so tisti del stroškov postopka, ki neposredno bremenijo sodišče, jih pa sodišče po 173. členu ZPP s posebno odločbo prevali na stranko, ki da povod za določeno dejanje. To so pričnine, izvedenine in podobni stroški. Ker izvršbo po sedanji ureditvi vodi sodišče, so tudi stroški izvršitelja sodni stroški.

Kot dokaz o drugem trajnem viru preživljanja ne zadoščajo izjave staršev in sestre, da tožnica od njih prejema zadostna sredstva za lastno preživljanje in preživljanje svojega otroka.

Podano je nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu. Toženka namreč ni prvič podala predloga za oprostitev sodnih taks dne 12.7.1999, potem ko ji taksna obveznost že nastala, ampak že v pritožbi zoper sodbo, česar prvostopno sodišče ni upoštevalo.

Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

Če je delavec - strojevodja po splošnih aktih delodajalca dolžan dopustiti preverjanje delovne zmožnosti, tudi uporabo alkotesta, pomeni odklonitev alkotesta kršitev delovnih obveznosti (npr. neizpolnitev delovnih in drugih obveznosti).

Sodišče je pri odločanju o zahtevkih stranke vezano na vsebino zahtevanega pravnega varstva in ne na označbo procesnega dejanja, ki ga tožnik uveljavlja s tožbo. O predlogu stranke za oprostitev plačila pravdnih stroškov odloča sodišče prve stopnje.

Razporeditev zadeve v ustrezni vpisnik je del pisarniško-tehničnega poslovanja sodišča in ne pomeni odločanja o zadevi. Pravni red ne predvideva nobene formalne odločitve (sklep, odredba) o razporeditvi v vpisnik, zato zoper razporeditev tudi ni možna pritožba. Za odločanje v izvršilnih zadevah je stvarno pristojno okrajno sodišče, le-to pa je o zadevi tudi odločalo; tudi odločitev funkcionalno nepristojnega oddelka sodišča ne vpliva na zakonitost odločbe. Zoper potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa v smislu 75. čl. Sodnega reda, oz. zoper tako razvidna dejstva stranka nima pravice pritožbe. O oprostitvi plačila sodnih taks sodišče prve stopnje odloča glede na stanje v času odločanja.

Če stranka predlogu za taksno oprostitev tudi po posebnem pozivu sodišča ne predloži zahtevanih dokazil, sodišče predlog zavrne.

Po pravnomočno končanem pravdnem postopku ni več mogoče predlagati oprostitve plačila sodnih taks.

Za izdajo akceptnega naloga mora med upnikom in dolžnikom obstajati neko pravno razmerje, ki opravičuje akceptni nalog. To pravno razmerje je naročilo. Ker tako pravno razmerje med pravdnima strankama nikoli ni obstajalo, je toženec akceptne naloge posedoval brez pravne podlage in jih mora zato vrniti. Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ni dovoljena.