VSK Sklep Cpg 250/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov se razveljavi. Nadaljuje se postopek s tožbo.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 1465/2017, z dne 13.7.2017.

2Okrožno sodišče je na podlagi odpovedi najemne pogodbe, sklenjene med tožečima strankama, izdalo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih tožena stranka zaseda na naslovu ..., in sicer v roku najkasneje enega leta od vročitve naloga za izpraznitev. Tožeča stranka je sicer zahtevala izpraznitev v roku 6 mesecev.

3Zoper izpraznitveni nalog se tožeča stranka pritožuje. Navaja, da ima pravico do pritožbe, saj ne gre za situacijo iz 434. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odločitev o roku za izpraznitev poslovnega prostora je napačna, saj so stranke najemne in podnajemne pogodbe sporazumno določile odpovedni rok 6 mesecev, kar je v okviru načela pogodbene svobode.

4V odgovoru na pritožbo je tožena stranka opozorila na bistveno kršitev postopka, ker sodišče ni odločalo v mejah zahtevka, v nadaljevanju pa je ponovila svoje navedbe iz že vloženega ugovora zoper plačilni nalog.

5Pritožba je utemeljena.

6Pritožbeno sodišče najprej soglaša, da je v konkretni situaciji pritožba dopustna. ZPP v členih 433 in naslednjih predvideva samo dve možnosti: sodišče lahko plačilni nalog¹ izda ali pa ne. V prvem primeru ima pravni interes za pravno sredstvo le toženec in to pravno sredstvo je ugovor, v drugem primeru pa zakon določa, da se postopek nadaljuje po tožbi. Povedano pomeni, da tožeča stranka pravno varstvo ima, in sicer po splošnih pravilih o pravdnem postopku (v katerem lahko doseže enak rezultat). Zato tudi zoper odločitev, da plačilni nalog ne bo izdan, ni pritožbe. Seveda so možne vmesne situacije, ko se predlogu, če je ta po svoji naravi deljiv, ugodi le delno. V takem primeru se postopek za del, za katerega plačilni nalog ni bil izdan, nadaljuje po tožbi. V predmetni zadevi pa ne gre za tako situacijo. O tem, ali je rok za izpraznitev 6 mesecev ali eno leto (potem, ko je že izdan izpraznitveni nalog), samostojna tožba ni možna, saj zahtevek po svoji pravni naravi ni deljiv. Glede na ustavno pravico do pritožbe, ima zato zoper tak nalog tožeča stranka pravico do pritožbe.

7V predmetni zadevi je za pritožbo sporna odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka poslovni prostor izprazniti v enem letu in ne, kot je bilo zahtevano v predlogu, v šestih mesecih. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da v situaciji, ko zahtevek ni deljiv (kot je bilo obrazloženo v prejšnji točki), sodišče nima možnosti delno ugoditi predlogu in izdati izpraznitvenega naloga mimo predloga, temveč bi moralo postopati po določbi 434. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani nalog za izpraznitev razveljavilo. Postopek se bo zdaj po določbi 434.člena ZPP nadaljeval s tožbo. Na ta način bo tožeči stranki omogočeno, da se bo v pravdi razpravljalo o njenem zahtevku in tudi o odpovednem roku, kolikor zahteva krajšega od enega leta².

8Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

¹ Oziroma nalog za izpraznitev poslovnega prostora po določbah Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
² Zato odločitev pritožbenega sodišča tudi ni v škodo tožeči stranki, ki je vložila pritožbo (359. člen ZPP).