VSRS Sodba IV Ips 89/2013

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Prekrškovni organ Postaja prometne policije Celje je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilca prekrška U. R. spoznal za odgovornega prekrška po 3. točki prvega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) ter mu izrekel globo v višini 300,00 EUR in stransko sankcijio pet kazenskih točk v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Žalcu je s sodbo ZVS 60/2012 z dne 29. 8. 2012 storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno ter storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2Zoper izpodbijano pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. V obrazložitvi zahteve navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče ob zavrnitvi zahteve za sodno varstvo potrdilo plačilni nalog, ki ga je storilcu izdal prekrškovni organ ter v njem izrekel globo 300,00 EUR in pet kazenskih točk. Sodišče je v nadaljevanju obrazložitve sodbe navedlo zaključek, da je storilec prekoračil na avtocesti dovoljeno hitrost, kar je storil z direktnim naklepom, za takšno prekoračitev pa je predpisana globa 200,00 EUR in tri kazenske točke. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in pravnomočno sodbo zaradi kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil.

B.

4Iz podatkov spisa izhaja, da je prekrškovni organ storilcu prekrška dne 12. 3. 2012 izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 46. člena ZPrCP ter mu izrekel globo v višini 300,00 EUR in stransko sankcijo pet kazenskih točk v cestnem prometu. Dne 20. 3. 2012 je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je izrazil nestrinjanje z opravljenim merjenjem hitrosti, ni pa nasprotoval višini izrečene globe ter številu izrečenih kazenskih točk. Istega dne je prekrškovni organ izdal sklep o popravi pomot, s katerim je znesek globe 300,00 EUR v plačilnem nalogu nadomestil z zneskom 200,00 EUR ter število izrečenih pet kazenskih točk s tremi kazenskimi točkami. Sodišče je sodbo, s katero je zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo, izdalo dne 29. 8. 2012.

5Po določbi v času storitve prekrška veljavne 3. točke sedmega odstavka 47. člena ZPrCP se voznik, ki prekorači s prometnim pravilom, ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, kaznuje za prekršek z globo 200,00 EUR, če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h, vozniku motornega vozila pa se izrečejo tudi tri kazenske točke.

6Pritrditi je potrebno vložnici zahteve, da je sodišče v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo, navedlo, da je prekrškovni organ storilcu prekrška izdal plačilni nalog, po katerem mora plačati globo 300,00 EUR, izrečenih pa mu je bilo tudi pet kazenskih točk, ker je na avtocesti prekoračil hitrost nad 30 do 40 km/h (točka 1. razlogov sodbe), v 9. točki obrazložitve sodbe pa, da je storilec prekoračil hitrost za 32 km/h, za takšno prekoračitev pa, da je predpisana globa 200,00 EUR in tri kazenske točke, ne pa tudi, da takšna nedoslednost v razlogih sodbe pomeni kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovno sodišče je že v sodbi IV Ips 32/2012 z dne 18. 9. 2012 presodilo, da je kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 med drugim podana, če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov pa se mora (podobno kot pri kršitvi po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP) nanašati na razloge o odločilnih dejstvih, ne pa na razloge, ki se nanašajo na uporabo prava. Če se vložnica zahteve z razlogi izpodbijane sodbe v tem delu ni strinjala oziroma je menila, da je storilcu prekrška bila izrečena nezakonita sankcija, bi morala v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljati, da je v izpodbijani sodbi v zvezi z odločbo prekrškovnega organa podana kršitev materialnih določb zakona, glede vprašanja, ali je bila z odločbo o sankciji prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu sodišče (5. točka 156. člena ZP-1).

7Vrhovno sodišče ob tem na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je prekrškovni organ dne 20. 4. 2012 izdal popravni sklep, s katerim je znesek globe 300,00 EUR v izpodbijanem plačilnem nalogu nadomestil z zneskom 200,00 EUR ter število izrečenih pet kazenskih točk s tremi kazenskimi točkami. Popravni sklep je bil storilcu prekrška vročen dne 29. 3. 2012, zoper njega pa storilec ni vložil zahteve za sodno varstvo. Navedeni popravni sklep je tako z nastopom pravnomočnosti postal sestavni del izpodbijanega plačilnega naloga. Okoliščina, da sodišče v razlogih sodbe poleg plačilnega naloga ni navedlo, da je bila višina globe ter izrečeno število kazenskih točk spremenjeno s sklepom o popravi pomot predstavlja nedoslednost, ki pa ne vpliva na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe.

C.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.