VSL sklep III Ip 3530/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:III.IP.3530.2013Področje: obligacijsko pravo, izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.
II. Upnik sam krije stroške pritožbe.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo nedenarne in denarne terjatve, v II. točki pa zavrnilo predlog za izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od odpravnine v znesku 16.563,03 EUR od 20. 7. 2012 dalje in izterjavo zakonskih zamudnih obresti od neto božičnice za leto 2009 v znesku 946,59 EUR od 20. 7. 2012 dalje.
2Upnik se je pritožil zoper odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava.
3Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.
4Pritožba ni utemeljena.
5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.
6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal izterjavo zakonskih zamudnih obresti od odpravnine in neto božičnice. Glede na to, da je v izvršilnem naslovu (I.2 in I.3 točka izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča I Pd 2684/2008 z dne 30. 8. 2011 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1135/2011 z dne 19. 6. 2012) dolžniku naloženo plačilo odpravnine v znesku 16.563,03 EUR in izplačilo božičnice v višini 1.410,45 EUR, vse v roku 15 dni, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Drži sicer pritožbena navedba, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev obveznosti in da s potekom paricijskega roka odločba postane tudi izvršljiva (prim. prvi odstavek 19. člena ZIZ), vendar pa to ne pomeni, da bi bil upnik na podlagi takega izvršilnega naslova upravičen do izvršbe zakonskih zamudnih obresti. Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti (od zamude dalje; prim. prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Sodišče prve stopnje je na izvršilni naslov vezano in ga sme izvršiti v okviru terjatve, ki je v njem določena (načelo stroge formalne legalitite in 1. točka drugega odstavka 17. člena). Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu.
7Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
8Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 11. 2013Nazaj na vrh ↑