VSL sodba in sklep I Cpg 1064/2011

I. Pritožba proti sklepu opr. št. XII Pg 1283/2009 z dne 8.7.2011, se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi proti sodbi opr. št. XII Pg 1283/2009 z dne 18.5.2011 se delno ugodi, tako da se odslej pravilno glasi:

1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 78/2008 z dne 11. 1. 2008 se razveljavi

2. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke napram toženi stranki v višini 46.516,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:
- 3.417,12 EUR od 2.6.2008 do 2.4.2012
- 3.531,02 EUR od 1.7.2008 do 2.4.2012
- 5.820,00 EUR od 28.7.2008 do 2.4.2012
- 6305,12 EUR od 30.8.2008 do 2.8.2012
- 4.839,08 EUR od 21.9.2008 do 2.4.2012
- 3.780,00 EUR od 27.10.2008 do 12.4.2012
- 3957,58 EUR od 5.10.2008 do 2.4.2012
- 5.587,20 EUR od 23.10.2008 do 2.4.2012
- 5.738,40 EUR od 30.10.2008 do 2.4.2012
- 3541,44 EUR od 30.11.2008 do 2.4.2012 in

za izvršilne stroške v višini 282,60 EUR v zadevi VL 78/2008 ter za pravdne stroške 2.910,50 EUR v tej zadevi.

3. Tožena stranka je dolžna do dne 11.12.2016 plačati tožeči stranki znesek 35.301,97 EUR od tega dne dalje tudi zakonske zamudne obresti,

4. V preostalem delu se tožbeni zahtevek zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 2604/2009 z dne 23.1.2009 v 1. in 3.točki izreka za znesek 46.516,96 z zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške višini 282,60 EUR (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 2.910,50 EUR z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedla je, da ji ni bila vročena niti tožba niti vabilo za narok za glavno obravnavo, ki je bil 18.5.2011, zaradi česar je tudi vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

3Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

4Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedla je, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj ni zaslišalo predlaganih prič.

5Pritožba proti sklepu ni utemeljena, proti sodbi pa je delno utemeljena.

6O pritožbi proti sklepu

7Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je ocenilo, da so razlogi, ki jih je navedla tožena stranka za zamudo odgovora na tožbo in za izostanek z naroka, neutemeljeni.

8Pritožbeno sodišče soglaša s takšno oceno. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka prejela vsa pisanja v tej zadevi. Pri tem se je pravilno oprlo na podatke iz vročilnic ki so pripete k posameznim pisanjem. Iz teh vročilnic izhaja, da je oseba pooblaščena za sprejem pisanj s strani tožene stranke potrdila, da je ta sodna pisanja tožena stranka sprejela. Ugotovilo je, da iz vročilnice pripete k vlogi tožeče stranke z dne 17.2.2011, s katero je slednja dopolnila svoje tožbene trditve, izhaja, da je tožena stranka to vlogo poslano s strani sodišča prejela dne 24.2.2011. Prav tako pa iz vročilnice pripete k vabilu, za glavno obravnavo dne 18.5.2011 izhaja, da je tožena stranka prejela vabilo dne 3.3.2011.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob ugotovljenem dejanskem stanju sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati dokaznega postopka z zaslišanjem prič. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala, da je pošiljka z dopolnitvijo tožbe in vabilom za glavno obravnavo pomotoma pristala v pisarni G. G. - v likvidaciji, kar naj bi potrdila N. R., ki je kot delavka G. G. - v likvidaciji to pošto dejansko prejela. Pri tem je tožena stranka pojasnila, da G. G. - v likvidaciji souporablja njen poštni predal, tako da zaposleni, ki dvigujejo pošto za toženo stranko, dvigujejo tudi pošto za G. G. – v likvidaciji. Tožena stranka je s tem priznala, da je predmetne pošiljke z dopolnitvijo tožbe in vabilom za glavno obravnavo prejela, hkrati pa, da jih je pri interni razdelitvi ona sama oziroma osebe, za katere je odgovorna tožena stranka, dostavila nepravilnim naslovnikom. To pa ni opravičljiv razlog za zamudo, saj ne gre za nepredvidljiv dogodek, ki ga tožena stranka ni mogla predvideti, niti preprečiti. Ob dejstvu, da souporablja poštni predal tožene stranke še ena pravna oseba je tožena stranka, ki je takšno souporabo dovolila, prevzela obveznost urediti razdelitev pošte, ki je prišla v njen poštni predal tako, da bo pošiljke prejel pravilni naslovnik, zlasti kadar gre za sodna pisanja. Zgolj s sklicevanjem v pritožbi, da se je od vseh pravdnih zadev, v katerih sodeluje tožena stranka, v tem primeru prvič zgodilo, da je sodno pisanje, namenjeno toženi stranki pristalo pri souporabniku, tožena stranka ni izkazala, da bi bila pri interni razdelitvi pošte dovolj skrbna.

10Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11O pritožbi proti sodbi

12Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v času pritožbenega postopka bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave, ki se je končal s sklenitvijo prisilne poravnave, ki jo je potrdilo Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. St 756/2012 z dne 22.11.2012, ki je postal pravnomočen 11.12.2012.

13Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev, ki sta jih podali pravdni stranki v postopku na prvi stopnji in izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v poslovnem razmerju. Ugotovilo je, da je tožeča stranka na podlagi naročilnic tožene stranke njej oddala v najem gradbene odre na objektih L., H. in V.. Z vtoževanimi računi je tožeča stranka zaračunala toženi stranki najemnino glede na čas trajanja najema, stroške prevoza, montaže in demotaže odrov, vse skladno z obsegom najetih odrov.

14Pravilno je zavrnilo kot pavšalno in neizkazano nasprotovanje tožene stranke, da so obračunane postavke v računih napačne in neskladne z dejansko izvedenimi izmerami. Z jasnimi in logičnimi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje svoje zaključke o tem utemeljilo, pritožbeno sodišče soglaša in se nanje sklicuje. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da vtoževana terjatev obstoji.

15Tožena stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje.

16Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da tudi ne držijo pritožbene trditve, da je bila v postopku na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

17Tožena stranka, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ni uspela izpodbiti podatkov iz vročilnic, iz katerih izhaja, da je sodne pošiljke z dopolnitvijo tožbe in z vabilom za glavno obravnavo pravočasno prejela. Pritožbeno sodišče se pri tem sklicuje na razloge, ki jih je podalo zgoraj glede zavrnitve pritožbe proti zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

18Kljub temu, da tožena stranka s pritožbo ni uspela pa je pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi moralo upoštevati, da sklenjena prisilna poravnava nad toženo stranko in potrjena s pravnomočnim sklepom učinkuje tudi na vtoževano terjatev (217. člen ZFPPIPP). Glede na določbe 1. in 2. točke 217. člena je pritožbeno sodišče v izreku te sodbe najprej ugotovilo obstoj celotnega dolga. Toženi stranki pa je naložilo plačilo ugotovljene terjatve v deležu in rokih, določenih v prisilni poravnavi.

19Iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave opr. št. ST 756/2012 z dne 22.11.2012 izhaja, da je delež plačila terjatev upnikov 54 %, ki zapade v plačilo štiri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Hkrati je določeno, da se terjatve v času od 2.4.2012 do poteka roka za plačilo ne obrestujejo.

20Pri izračunu terjatve, ki jo je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki je pritožbeno sodišče upoštevalo glavnico 46.516,96 EUR, obračunane obresti od zneskov posameznih vtoževanih računov od zapadlosti do dne 2.4.2012 višini 15.663,97 EUR kot izhaja obračuna obresti v prilogi, ki je sestavni del te sodbe, izvršilne stroške v višini 282,60 EUR in pravdne stroške v višini 2.910,50 EUR.

21Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačati ugotovljeno terjatev tožeče stranke glede na delež in roke potrjene prisilne poravnave, v preostanku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alinea 358. člena ZPP).