VSL sklep II Cp 1933/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek predlagateljic za vrnitev v naravi nepremičnine – pritlične poslovne stavbe, označene v izvedeniškem mnenju izvedenca M. J. z dne 20. 2. 1998 s črko H, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.

Zoper sklep se pritožujeta predlagateljici zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritlična poslovna stavba, kot jo je sodišče prve stopnje samoiniciativno označilo s črko H, vrne predlagateljicama v naravi, ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarjata, da iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani iz leta 2003 izhaja, da sodišče ni bilo sposobno oceniti, na kaj se nanašajo določene črke. Izpodbijana odločitev, da pritlična poslovna stavba, ki je predmet odločanja, nosi črko H, je povsem arbitrarna in nedopustna. Sodišče nima znanja, da samo odloči o identifikaciji posameznih objektov. Izrek sklepa je neizvršljiv, saj ni jasno, kaj naj bi pomenila pritlična poslovna stavba, označena v izvedeniškem mnenju izvedenca M. J. z dne 20. 2. 1998 z oznako H. Sodišče temu objektu ni pripisalo nobenih izmer, prav tako tudi ne oznake parcele, na kateri stoji. Pritlična stavba se pojavlja v več pojavnih oblikah, kot pritlična poslovna stavba – kotlarna, pritlična poslovna stavba- avtopralnica, itd. Zakaj naj bi ravno objekt pritlična poslovna stavba, ki nima dodatne oznake, bila pritlično poslovna stavba z oznako H, sodišče ne pojasni. Sodišče bi moralo najprej izvršiti identifikacijo objektov in nato odločiti o predlogu predlagateljic. Če sodišče prve stopnje meni, da gre za objekt, ki ga je izvedenec poimenoval kot kotlovnico, pa iz k pritožbi priloženih dokaznih listin izhaja, da je bil ta objekt zgrajen že leta 1939 in ne leta 1965, kot ugotavlja sodišča. Velja opozoriti, da sodišče ni nikoli v svojih odločitvah povzelo oznak, kot jih je uporabil izvedenec, pač pa je odločalo opisno. Pri tem pa so opisi tako nejasni, da ni možno identificirati posameznih objektov. Zato bi moral izvedenec izvršiti najprej identifikacijo objektov. Ker ni znano, kaj naj bi pomenila oznaka pritlična stavba z oznako H, je odločitev nesprejemljiva.

Na pritožbo je odgovorila prva nasprotna udeleženka in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katero pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), na ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Izpodbijani sklep vsebuje jasne in podrobne razloge o odločilnih dejstvih, zato očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP ni podan.

Z delnim sklepom sodišča prve stopnje z dne 7. 3. 2000 je že bilo pravnomočno odločeno, da se ne vračajo objekti iz druge do enajste alineje izreka sklepa, in sicer pritlična poslovna stavba – avtopralnica, pritlična poslovna stavba - skladišče, pritlična poslovna stavba – kotlovnica, pritlični prizidek – garderobe, skladiščna troladijska hala, pritlični prizidek k troladijski hali, pritlična nadstrešnica-skladišče, skladišča dvoladijska hala, odprta lesena lopa pri vhodu, pritlična poslovna stavba - servis in odprta lesena lopa - vratar, ki so v lasti nasprotne udeleženke P. d.o.o. in bili zgrajeni po podržavljenju v letu 1965 kot novi objekti na podržavljenjem zemljišču parc. št. 146, 34/1, 34/3, 45/2 in 45/3, vl. št. x, k.o. x. Odločitev z delnim sklepom v navedenem obsegu je potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1171/2000 z dne 4. 10. 2000 in sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 416/2002 z dne 8. 1. 2003. Opisa objektov v izreku pravnomočnega sklepa sodišče prve stopnje res ni označilo tudi s črkami, kot je pri navedenih opisih objektov označeno v izvedenskem mnenju izvedenca M. J. z dne 10. 2. 1998 (priloga A 26). Vendar je pritrditi sodišču prve stopnje, da je iz obrazložitve pravnomočnega sklepa in izvedenskega mnenja, na katerega je sodišče oprslo svojo odločitev, jasno razvidno, da gre za objekte z oznakami F, G, E, I, J, K, L, M, N, P in R. Tudi za Vrhovno in Višje sodišče identifikacija teh objektov ni bila sporna. To pa pomeni, da predlagateljici ne moreta več izpodbijati pravnomočne odločitve v navedenem obsegu. Zato so vse pritožbene navedbe in novi dokazi, s katerimi utemeljujeta vrnitev v naravi objekta: pritlična poslovna stavba – kotlarna (op. sopomenka za kotlovnico), ki je v izvedenskem mnenju označena s črko E (str. 4, 21), brez pomena. Velja le dodati, da obseg zgrajenih objektov po podržavljenju v letu 1965 z besedilom opisa, ki ga je uporabil izvedenec in ga označil s črkami, med udeleženci postopka sploh ni bil sporen. Predlagateljici sta namreč v vlogi z dne 14. 10. 1998 kot nesporno priznali obseg novozgrajenih objektov.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS z dne 8. 1. 2003 in višjega sodišča II Cp 213/2003 z dne 12. 2. 2003, ki je razveljavilo delni sklep z dne 7. 3. 2000 v delu, ki se nanaša na prvo alinejo izreka (pritlična poslovna stavba – trgovina), in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ponovno odločalo glede objekta v prvi alineji delnega sklepa. Instančni sodišči sta opozorili, da opis objekta iz te alineje ni dovolj natančen, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali gre za objekt H ali objekt O po označbi iz izvedenskega mnenja izvedenca J.. Gre namreč za vsebinsko razlikovanje med dvema objektoma.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje samoiniciativno označilo objekt, ki se ne vrača v naravi, s črko H. Sodišče prve stopnje je v skladu s stališčem in napotilom višjega in revizijskega sodišča odpravilo neskladje delnega sklepa z dne 7. 3. 2000. Ker sodišče prve stopnje nima ustreznih znanj, se je tudi pri izpodbijani odločitvi oprlo na izvedensko mnenje izvedenca M. J. z dne 20. 2. 1998, izdelano po naročilu predlagateljic. Iz njega je razviden opis posameznih objektov s črkovnimi označbami, ki so bili novo zgrajeni v letu 1965 in grajeni že pred podržavljenjem. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da predmet zahtevka za vrnitev v naravi, poleg že s pravnomočnim sklepom ugotovljenih objektov, ne more biti tudi v izvedenskem mnenju opisan objekt: pritlična poslovna stavba z oznako H, je pravilna. V obravnavani zadevi med strankami postopka ni bilo sporno, da je tudi objekt z oznako H, ki ga edinega izvedenec opisuje kot pritlična poslovna stavba (str. 25) in ga ni mogoče zamenjati z drugimi pritličnimi poslovnimi stavbami z drugačnimi dostavki in oznakami, zgradila po podržavljenju nasprotna stranka oziroma njen pravni prednik, saj sta to navajali predlagateljici v vlogi z dne 14. 10. 1998 (list. št. 163). Izvedensko mnenje potrjuje, da je bila sporna pritlična stavba zgrajena v letu 1965, kar pomeni, da se je v naravi ne da vrniti (32. člen Zakona o denacionalizaciji – ZDen). Objekt, označen v izvedenskem mnenju pod črko O, opisan kot pritlična poslovna stavba – trgovina C. (str. 34) pa je bil med strankama nesporno zgrajen v letu 1907, torej pred podržavljenjem in se tako lahko vrne v naravi.

Vprašanje izvršljivosti izpodbijane sodne odločbe ni na mestu, saj je pomembno le v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma predlogu, ne pa v situaciji, ko je zahteva zavrnjena. Podrobnejši opis v izreku izpodbijanega sklepa tudi ni potreben, saj je popolnoma jasno določljiv objekt, ki se poleg že pravnomočno odločenih objektov, ki so bili zgrajeni na parcelah, ki so bile podržavljene pravnemu predniku predlagateljic, ne vrača v naravi. Odsotnost izmere tega objekta, ki je sicer zapisana v izvedenskem mnenju, ne vpliva na njegovo identifikacijo. Oznaka parcele, na kateri stoji sporni objekt, tudi ni odločilna. Sicer pa ne more biti dvoma, da tudi ta objekt leži na parcelah, ki so bile podržavljene v letu 1946 (146, 34/1, 34/3, 45/2 in 45/3, vl. št. x, k.o. x., v sklopu bivše tovarne konzerv ob T. cesti). Odmera zemljišča, na katerem stoji objekt, in funkcionalnega zemljišča k temu objektu pa bo predmet nadaljnjega postopka, na podlagi katerega bo šele mogoče odločati o odškodnini, kar se iz podatkov spisa že nakazuje. Predlagateljici sta namreč upravičeni do odškodnine za zemljišča, ki jim kot stavbna in funkcionalna zemljišča novih objektov ne bodo vrnjena.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških predlagateljic in nasprotne udeleženke se pridrži za končno odločbo (35. člen ZNP v zvezi s 71. členom ZDen, 164. člen ZPP), saj obravnavani denacionalizacijskih postopek še ni končan.