VSL sklep I Cp 2064/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženki IG v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in se IG zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana, najdalj do 5.9.2013.

2Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba, ki se ne strinja z ugotovitvijo, da je maščevalno usmerjena. Njeno mnenje je, da nihče ne more videti človeka, kakršen je, v petih minutah ali malo več, saj smo ljudje različni. Osebno ni bila nikoli usmerjena maščevalno, prizadeta pa je bila.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo relevantne materialnopravne določbe Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Udeleženki je omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (tretji odstavek 47. člena ZDZdr) in glede tega navedlo pravilne razloge, pritožba konkretno te odločitve ne izpodbija.

5Vsa odločilna dejstva je sodišče ugotovilo tudi glede izpolnjevanja pogojev po prvem odstavku 39. in po 53. členu ZDZdr. Tako je ugotovilo, da pri nasprotni udeleženki obstaja duševna motnja, ki jo je sodišče ugotovilo s postavitvijo izvedenke medicinske stroke (stanje psihoze s pestrimi blodnjami), zaradi katere je udeleženkina presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena. Glede tega je navedlo obširne razloge, na katere se sodišče druge stopnje, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje. Nadalje je ugotovilo, da obstaja realna grožnja, da bi nezdravljena udeleženka zaradi vpliva bolezni ogrozila svoje življenje ali življenje drugih, huje ogrozila svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Izredno velika je že udeleženkina stopnja ogrožanja sebe, saj je samomorilno ogrožena, že pred hospitalizacijo se je agresivno vedla in poskušala oziroma grozila s samomorom. Sodišče je nadalje ugotovilo tudi, da ogroženja in vzrokov ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja udeleženke in je zato utemeljeno zadržanje udeleženke na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom. Tudi glede izpolnjevanja ostalih pogojev je sodišče prve stopnje navedlo pravilne in obsežne razloge, ki se jim sodišče druge stopnje pridružuje, iz obrazložitve pa izhaja, da je izpolnjen tudi pogoj po 53. členu ZDZdr.

6Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja le, da se ne strinja, da je maščevalno usmerjena, saj tako usmerjena ni bila nikoli, s čimer smiselno izpodbija ugotovitev, da ogroža druge osebe. Sodišče sicer ni izrecno govorilo o maščevalnosti, ugotovilo pa je agresivnost in sovražnost, ugotovilo je, kot že navedeno, da se je udeleženka pred hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici že agresivno vedla in poskušala oziroma grozila s samomorom. Slednjih ugotovitev nasprotna udeleženka ne izpodbija, pri čemer za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve zadošča, da ta ogroža svoje življenje oziroma svoje zdravje, tudi če ne ogroža življenja ali zdravja drugih, zato je tudi pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, za zdravljenje nasprotne udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, nedvomno podan.

7Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

8Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno glede na stanje v času odločitve, da se udeleženko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 5.9.2013, tudi sodišče druge stopnje presoja pravilnost odločitve na prej naveden dan. V nadaljevanju lahko pride tudi do spremembe, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila nasprotna udeleženka 12.7.2012 že premeščena na odprti oddelek (71. člen ZDZdr).