VSC sklep II Ip 228/2013

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tretjima S. K. in P. B. naložilo, da morata upniku v 15 dneh povrniti 288,24 EUR stroškov ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. dne po preteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje ter odločilo, da tretja sama trpita svoje stroške ugovornega postopka. Ugotovilo je, da tretja v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa z dne 19. 10. 2012, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjih in pridržalo odločitev o stroških ugovornega postopka do končne odločitve v predmetni zadevi, nista začela pravde za ugotovitev, da je izvršba s prodajo premičnin, navedenih v rubežnem in cenilnem zapisniku z dne 2. 11. 2011 nedopustna. Ker je upnik v ugovornem postopku v celoti uspel, je sodišče prve stopnje tretjima naložilo, da morata upniku povrniti potrebne stroške ugovornega postopka, ki jih je tudi odmerilo, tretja, ki v ugovornem postopku nista uspela, pa sama trpita svoje stroške ugovornega postopka.

Zoper takšen sklep se pritožujeta tretja po pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navajata, da ne drži ugotovitev sodišča, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa nista začela pravde za ugotovitev, da je izvršba nedopustna, saj sta tožbo vložila 3. 12. 2012, torej že 13. dan po pravnomočnosti. Zaradi prvotne vrednosti spora 21.663,33 EUR je bila tožba vložena na stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju. Pri sestavi stroškovnika v tožbi pa je pooblaščenec tretjih ugotovil, da je bila prvotna vrednost spora zaradi delnega umika znižana na 13.389,05 EUR, zato je popravil tudi vrednost spornega predmeta. Pri tem pa pomotoma ni ustrezno popravil tudi naslovnega sodišča, zato je bila tožba vročena Okrožnemu sodišču v Celju. Slednje je sklenilo, da v zadevi ni stvarno in krajevno pristojno, vendar zadeve še ni odstopilo naslovnemu sodišču. Ker sta tretja pravočasno vložila tožbo, vendar zaradi znižane vrednosti spora in zaradi lapsusa na nepristojno sodišče, predlagata, da pristojno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožbi so priložili tožbo z dne 3. 12. 2012 in sklep Okrožnega sodišča v Celju P 908/2012 z dne 12. 12. 2012.

Upnik je po pooblaščencih vložil pravočasen odgovor na pritožbo tretjih, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe, saj tudi v primeru, če so pritožbene navedbe o vložitvi tožbe resnične, pritožba ni bila vložena pravočasno, ker jo je tožeča stranka poslala nepristojnemu sodišču, s tem pa si nikakor ne varuje roka.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa temelji odločitev sodišča prve stopnje na ugotovitvi, da tretja v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega zaradi nasprotovanja upnika nista vložila tožbe oziroma začela pravde za ugotovitev, da je izvršba s prodajo premičnin nedopustna. Takšna ugotovitev pa se ob pritožbenih navedbah, za katere pritožbeno sodišče šteje za verjetno izkazano, da jih tretja tekom postopka pred sodiščem prve stopnje nista mogla uveljavljati in sta zanje tudi predložila dokazila, izkaže za zmotno. Iz pritožbi priložene tožbe z dne 3. 12. 2012, ki je resda naslovljena na Okrožno sodišče v Celju, je razvidno, da sta tretja sprožila pravdo za nedopustnost izvršbe, čeprav sta tožbo vložila pri nepristojnem sodišču. Okrožno sodišče v Celju se je tudi izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa z dne 12. 12. 2012 zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Žalcu. O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora (tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 5624/2011z dne 14. 3. 2012, podobno tudi Višje sodišče v Celju v sklepu I Ip 119/2011 z dne 31. 8. 2011). Pri tem je po prepričanju pritožbenega sodišča odločilna le ugotovitev, ali je tretji sprožil pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ali ne, ne more pa sodišče prve stopnje pri tem vnaprej predvidevati, kakšen bo izid tako začetega pravdnega postopka. Zato je kljub temu, da naj bi na prvi pogled tožba, ki sta jo vložila tretja, bila prepozno vložena, treba odločitev o pravočasnosti tožbe prepustiti pravdnemu sodišču. Šele če bo v pravdnem postopku tožba tretjih za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zavržena, bo sodišče prve stopnje lahko v predmetni izvršilni zadevi odmerilo stroške upniku. Povedano drugače, v predmetni izvršilni zadevi sodišče prve stopnje ne more presojati, ali je tožba tretjih za nedopustnost izvršbe bila vložena pravočasno, temveč le ali je bila vložena ali ne in če je bila vložena, je treba počakati na rešitev o tej tožbi v pravdi.

Ker glede na navedeno tretja utemeljeno uveljavljata, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Upoštevajoč zgoraj pojasnjeno bo sodišče prve stopnje o stroških ugovornega postopka v zvezi z ugovorom tretjega lahko odločalo šele po pravnomočnosti odločitve stvarno pristojnega Okrajnega sodišča v Žalcu o tožbi, ki sta jo tretja po pooblaščencu vložila 3. 12. 2012. Takrat pa bo sodišče prve stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka, ki jih je v odgovoru na pritožbo priglasil upnik, kot je pritožbeno sodišče odločilo v točki II. tega sklepa (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).