VSM sklep I Cpg 426/2012

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru Ig 3205/2007 z dne 13. 3. 2008 v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača glavnico v znesku 4.057,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2007 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 194,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2008 vzdržalo v veljavi (I. točka izreka). V preostalem je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 2.023,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega paricijskega roka do plačila (III. točka izreka sodbe).

2Zoper obsodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo na obstoj uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo naslednje:

5Iz vsebine pritožbe je razbrati, da tožena stranka uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zadevi, nepravilno dokazno oceno sodišča in posledično nepravilno odločitev. Glede na to, da je sodišče štelo za ugotovljeno, da je tožena stranka pravočasno grajala napake na nalepkah, da je šlo za reklamacijo nalepk, dobavljenih po dobavnici št. 07/300-000327 z dne 5. 7. 2007 in da so bile te nalepke predmet testiranja, na katerem se je ugotovilo, da je na njih obstajala napaka, meni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da na testiranju ni šlo za testiranje nalepk po dobavnici št. 07/300-000327 z dne 5. 7. 2007 nepravilen.

6Tožena stranka z zgoraj navedenim na kratko povzema obrazložitev sodišča v točki 17 izpodbijane sodbe, kjer je sodišče prve stopnje o pravnorelevantnih dejstvih podalo naslednje ugotovitve: tožena stranka je dokazala, da je z dopisom z dne 30. 8. 2007 pri tožeči stranki pravočasno reklamirala izdelavo etiket za izdelek 'puran' po reklamacijskem zapisniku št. 22/07 z dne 22. 8. 2007, ni pa izkazala, da je reklamirala nalepke, dobavljene po dobavnici št. 07/300-000327 z dne 5. 7. 2007, vendar je sodišče kljub temu štelo, da je reklamirala te nalepke, ker je zakonita zastopnica tožeče stranke v svoji izpovedbi potrdila, da je šlo prav za te nalepke, priča M.D. pa tej izpovedbi ni nasprotoval. Nadalje sodišče prve stopnje oceni, da pa tožena stranka ni dokazala trditve, da so zatrjevane napake obstajale prav na nalepkah 'puran', ki so ji bile dobavljene dne 5. 7. 2007, čeprav je dokazala, da je do testiranja nalepk res prišlo in da je o ugotovitvah glede napak na nalepkah obvestila tožečo strank zato, ker v elektronskem sporočilu z dne 9. 10. 2007 nikjer ni omenjeno, da je šlo prav za te nalepke, zato ker tega sodišče ni moglo ugotoviti niti iz pričanja B.U. in ker tožena stranka ni dokazala trditve, da je na testiranje nalepk povabila predstavnika tožeče stranke M.D., ter da bi B.U. bil predstavnik tožeče stranke na tem testiranju. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na nelogičnost sprejetih zaključkov ob tem, ko je iz celotnega dokaznega postopka in spisne dokumentacije razvidno, da je bilo ves čas govora o eni in isti reklamaciji, ki se nanaša na ene in iste etikete, ki so bile dobavljene z dobavnico št. 07/300-000327 z dne 5. 7. 2007 in ki so bile predmet testiranja pri toženi stranki.

7Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.

8Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih morajo biti do te mere jasni, da omogočajo preizkus sprejete odločitve tako pritožbenemu sodišču kot tudi pravdnim strankam. Ob branju obrazložitve sprejete odločitve se ne sme porajati noben dvom v to, kaj je ob sprejemanju odločitve imelo v mislih sodišče prve stopnje, ki je izpodbijano odločbo izdelalo.

9V obravnavani zadevi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tem zahtevam ni zadostilo. Argumentacija sodišča prve stopnje v 17. točki obrazložitve sodbe v zvezi z odločilnimi dejanskimi ugotovitvami in dokazno oceno je nerazumljiva in nelogična do te mere, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Pri tem ne gre za vprašanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, pač pa je njegova argumentacija nelogična, nejasna in nasprotujoča v takšni meri, da to predstavlja razveljavitveni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10Pritožbeno sodišče glede na naravo kršitve ne more samo odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, zato je v izpodbijanem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP), v katerem naj sodišče prve stopnje v tem delu o tožbenem zahtevku ponovno odloči in svojo odločitev obrazloži tako, da bo le-ta jasna, logična in prepričljiva do te mere, da bo omogočala preizkus pravilnosti sprejete odločitve.

11Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.