VSK sodba Cp 373/2013

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora tožnici v 15 dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 738,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve te sodbe do plačila.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica z dnem 15.11.2007 postala članica Agrarne skupnosti Z. (v nadaljevanju ASZ) in je tožena stranka dolžna obvestiti UE o članstvu v tridesetih dneh od pravnomočnosti sodbe, ker bo v nasprotnem primeru to obvestilo nadomestila sodba. Ugodilo pa je podrejenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da je dolžna izdati odločbo, s katero bo tožnica postala članica ASZ v roku petnajst dni od pravnomočnosti te sodbe, sicer bo tako odločbo nadomestila sodba. Toženki je naložilo, da je dolžna obvestiti Upravno enoto o novem članstvu v naslednjih tridesetih dneh, v nasprotnem primeru bo takšno obvestilo nadomestila sodba in ji naložilo, da je dolžna tožnici v roku petnajst dni povrniti pravdne stroške v znesku 977,42 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje. Višji stroškovni zahtevek je zavrnilo.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče tožbo zavreči na podlagi 80. člena ZPP. ASZ ni pravna oseba, je le skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti. Po prvem odstavku 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka samo fizična ali pravna oseba. ASZ nima pravdne sposobnosti, to pa je procesna predpostavka, na katero mora paziti sodišče ves čas postopka, zato je podana kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Agrarni skupnosti tudi na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP, ni mogoče priznati te lastnosti, ker niso izpolnjeni pogoji za pridobitev sposobnosti biti stranka. Ti pogoji so izpolnjeni le, če imajo osebe premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo. V nadaljevanju pritožbe navaja, da je sodišče samovoljno razlagalo določbo 31. člena Pravil ASZ. Iz te določbe izhaja, da se članstvo pridobi le s pristopno izjavo, ni pa čas neomenjen, kot meni sodišče. Ob taki razlagi bi člani, ki bi pristopili kasneje, imeli večje koristi kot pa člani, ki so v ASZ pristopili ob njeni vzpostavitvi in je bil njihov vložek v delovanje ASZ veliko večji kot pa bi bil vložek tistih, ki bi pristopili kasneje s pristopno izjavo. Tožena stranka vztraja, da je bilo mogoče pristopiti s pristopno izjavo v njeno članstvo le na ustanovnem zboru 9.3.1999. To pravilo je razvidno tudi iz ustnih pravil ASZ, kjer je določeno, da sta se delež in pravica v ASZ dedovala do obsega pravic, ki so pripadale posamezni hišni številki, kar je predstavljalo en delež. Veljavnost ustnih pravil so člani ASZ ponovno potrdili na ustanovnem zboru 9.3.1999. Iz teh pravil tudi sledi, da se lahko prenese članstvo od prejšnjega člana ASZ le na enega novega člana. Takšna razlaga pravil ASZ je utemeljena ob dejstvu, da imajo člani agrarne skupnosti na nepremičnini skupno lastnino. V zemljiški knjigi je lastninska pravica na nepremičninah ASZ vpisana na agrarno skupnost, brez navedbe lastniških deležev članov, torej kot skupna lastnina članov agrarne skupnosti. O skupni lastnini lahko odločajo le vsi člani skupaj. Tudi v 8. členu Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju: ZPVAS) je izrecno določeno, da lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič (v ednini), ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči (v množini) pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Zato bo tudi tožnica lahko zahtevala samo svoj nujni delež v gotovini. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe, tako da se tožba zavrže, podrejeno zahtevek kot neutemeljen zavrne.

Tožnica je na pritožbo odgovorila, oporekala pritožbenim navedba in predlagala zavrnitev pritožbe ter zahtevala povračilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27.9.2011 ASZ, priznalo lastnost stranke z učinkom v tej pravdi. Sklep je izdalo na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP. Po tej določbi se določeni osebi, ki sicer nima sposobnosti biti stranka postopka, prizna ta lastnost s pravnim učinkom v določeni pravdi, če sodišče ugotovi, da glede na sporno zadevo stranka v bistvu izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev te sposobnosti, zlasti če ima premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo. Tožena stranka je te pogoje izpolnjevala, saj so člani ASZ skupni lastniki premoženja, ki je dejansko premoženje agrarne skupnosti, namenjeno opravljanju skupnega posla. Takšna je tudi sodna praksa (1). Prav specifičen namen premoženja članov agrarne skupnosti zadošča za podelitev sposobnosti biti stranka tudi po stališču pravne teorije (2). Ne glede na to, da so nosilci premoženja člani agrarne skupnosti, gre za premoženje agrarne skupnosti, ki je namenjeno opravljanju skupnega posla in ima zato poseben status. Že specifičen namen premoženja članov agrarne skupnosti zadošča za podelitev sposobnosti biti stranka, sploh glede na vsebino spora, ki se je obravnaval v tem pravdnem postopku. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravdne sposobnosti zavreči, so zato neutemeljene.

Tožena stranka je Pravila ASZ sprejela na ustanovnem zboru 9.3.1999, ko je bil v veljavi ZPVAS (ta zakon velja od 19.2.1994) in izrecno določa, da morajo biti tudi pravila agrarnih skupnosti skladna z določbami zakona. Če niso skladna, jih notar ne sme overiti (1. odstavek 5. člena ZPVAS). Pravila, na katera opira svoje stališče tožena stranka, niso neskladna z namenom ZPVAS, če se določbe razlagajo tako, kot jih je razlagalo sodišče prve stopnje. Določba 31. člena Pravil tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne izključuje možnosti včlanitve v AS tistim, ki niso prijavili udeležbe na ustanovnem zboru. Če bi sprejem v članstvo tožena stranka vezala samo s prijavo udeležbe na ustanovnem zboru, temu ne bi bilo tako, saj bi bila takšna razlaga v nasprotju z namenom ZPVAS. Prijava udeležbe na ustanovni zbor ni primerna navezna okoliščina za omejevanje članstva. Po eni strani lahko namreč namen članstva in delovanja v okviru AS doseže tudi dedič, ki je spregledal, da je sklican ustanovni zbor, po drugi strani pa je povsem mogoče, da dedič, ki se je prijavil na ustanovni zbor niti nima možnosti opravljati kmetijske dejavnosti in torej dosegati namena, zaradi katerega se je agrarna skupnost ponovno vzpostavila. Drugače povedano, ni neposredne povezave med doseganjem namena ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti in »golo« prijavo udeležbe na ustanovni zbor.

Pogoji in način pridobitve članstva v ASZ so določeni v 30. členu Pravil. V zvezi s to določbo je treba izpostaviti, da v tem členu naštete podlage ne morejo predstavljati načina pridobitve članstva, saj se članstvo ne pridobi na podlagi dedovanja ali pravnega posla, ampak se ga lahko pridobi le na podlagi včlanitve (sprejema v članstvo). Na podlagi dedovanja ali pravnega posla pa se lahko pridobi samo pravica do članstva oziroma pravica zahtevati članstvo.

Pritožba v zvezi s sprejemom v članstvo na podlagi dedovanja izpostavlja ustna pravila, v katerih je bilo določeno, da se je članstvo v AS lahko preneslo le na enega člana, ker je delež in pravica v ASZ pripadala po prejšnjih pravilih posamezni hišni številki. Glede teh okoliščin se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Po mnenju pritožbenega sodišča bi določba, ki bi vezala članstvo na dediča, ki je prevzel kmetijsko gospodarstvo, bila v skladu z namenom ZPVAS. Vendar tožena stranka te določbe ni prevzela v Pravila, ki so bila sprejeta na ustanovnem zboru. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ustna pravila niso veljavna. Sicer pa bi v konkretni zadevi, če bi se upoštevala ustna pravila, morala tožena stranka včlaniti v ASZ hčerko pok. J.Č., ki je bila prevzemnica kmetijskega gospodarstva. Tudi iz teh okoliščin je očitno, da pogoj za včlanitev (prijava na ustanovni zbor) ni ustrezen, saj je na podlagi tega pogoja bila včlanjena M.K., ki enako kot tožnica ni bila prevzemnica kmetijskega gospodarstva.

V primeru, ko se več potencialnih dedičev zavzema za članstvo v AS, Pravila ASZ pa nimajo objektivnega kriterija izbire, ki bi ustrezal namenu zakona, je zato treba dati možnost za uresničitev pravice zahtevati članstvo v AS vsakemu potencialnemu dediču, saj gre sicer za arbitrarno odločanje o sprejemu v članstvo, ki ni v skladu z namenom zakona. Tudi sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru, če pravila ne določajo v skladu z namenom zakona, da se sprejme samo enega dediča, ki je dedoval premoženje v naravi, na katerega je vezana pravica v agrarni skupnosti, je treba dati vsakemu potencialnemu dediču možnost za uresničitev pravice zahtevati članstvo v agrarni skupnosti. Zato je tudi v konkretni zadevi sodišče pravilno odločilo, ko je ugodilo zahtevku tožnice, ki je kot potencialna dedinja v istem položaju kot je bila dedinja, ki jo je tožena stranka sprejela kot članico AS. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Stroškovni izrek temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka, ki ni uspela s pritožbo, mora tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki obsegajo nagrado za sestavo odgovora, povečano za davek na dodano vrednost, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, in sodno takso.

--------------------------------------------

op. št. 1: Sklep VSL I Cp 1434/99, Sklep VSL I Cp 532/2010.

op. št. 2: ZPP s komentarjem, 1. knjiga, stran 321.