VSRS Sklep II Kr 16724/2013-269

Pripor zoper obdolžena E. M. in D. P. se iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za dva meseca, to je do vključno 4. 9. 2013.

A.

1Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je zoper E. M. in D. P. dne 7. 4. 2013 odredila pripor iz razloga 3. točke prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v zvezi z utemeljenim sumom, da sta še z drugimi storilci storila kaznivo dejanje goljufije po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat je pritožbe zagovornikov obdolženih in pritožbo obdolženega E. M. zavrnil. Senat Okrožnega sodišča v Celju je na predlog okrožne državne tožilke obema obdolžencema pripor po preteku enega meseca podaljšal za dva meseca iz istega pripornega razloga, pritožbo obdolženega M. in zagovornikov obeh obdolžencev je Višje sodišče v Celju zavrnilo.

2Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom I Kpr 16724/2013 z dne 19. 5. 2013 zoper obdolžena E. M. in D. P. ter še 28 drugih oseb uvedel kazensko preiskavo zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje goljufije po četrtem in prvem odstavku 211. člena KZ-1; za obdolžena M. in P. je sklep postal pravnomočen.

3Višja državna tožilka z Okrožnega državnega tožilstva v Celju je dne 26. 6. 2013 pri Okrožnem sodišču v Celju vložila predlog za podaljšanje pripora obdolženima E. M. in D. P. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za dva meseca. V obrazložitvi predloga ugotavlja, da sodišču kazenske preiskave še ni uspelo končati, ker je tretjina obdolžencev državljanov BiH in sodišču doslej ni uspelo zagotoviti njihove navzočnosti oziroma jih prvič zaslišati. Državna tožilka nadalje ocenjuje, da je sum, da sta obdolženca delovala kot vodilna člana hudodelske združbe, ter izvrševala tako imenovane zavarovalniške goljufije, utemeljen tako v tožilski zahtevi za preiskavo kot v izdanem sklepu o uvedbi preiskave Okrožnega sodišča v Celju. Ocenjuje tudi, da je pri obeh obdolžencih še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti in da je podana sorazmernost med nevarnostjo, ki bi jo predstavljala obdolženca, če bi bila na prostosti in omejitvijo njune svobode gibanja in da blažji ukrep, kot je hišni pripor, ob današnjih možnostih komunikacij po različnih elektronskih medijih ne bi preprečil nevarnosti, da na prostosti nadaljujeta z izvrševanjem kaznivih dejanj.

4Okrožni preiskovalni sodnik svetnik B. N. je v pojasnilu, podanem v skladu s tretjim odstavkom 205. člena ZKP, navedel, da je zadevo prejel v delo 16. 4. 2013, da so bili naroki za zaslišanje razpisani in izvedeni v skladu s postopkovno zahtevo iz drugega odstavka 200. člena ZKP. Preiskovalni sodnik nadalje pojasnjuje, da je potrebno v zadevi vloge in odločbe sodišča prevajati v bosanski jezik in da je sodišče dvakrat prijelo popravo zahteve za preiskavo. Po opravljenih prevodih je bilo 8. 5. 2013 poslano zaprosilo Bosni in Hercegovini za pravno pomoč, in sicer za zaslišanje 10 obdolžencev s prebivališčem na območju Velike Kladuše, dne 31. 5. 2013 pa še dodano zaprosilo za zaslišanje še enega obdolženca. Od 30. 4. do 24. 5. je bilo opravljeno zaslišanje 17 obdolžencev, dne 29. 5. 2013 pa je bil izdan sklep o uvedbi preiskave, nato pa še odredbe petim bankam za pridobitev bančnih podatkov in odredba za preiskavo elektronskih naprav. Naroki za zaslišanje prič so bili razpisani za dneve od 11. 6. do 28. 6. 2013. Preiskovalni sodnik je nadalje navedel, da namerava zaslišati še eno pričo, ki bo dosegljiva le 3. 7. 2013, počakati bo moral na podatke Banke Celje, Abanke, Vipa in Nove ljubljanske banke, prav tako bo potrebno počakati na rezultate preiskave elektronskih naprav. Preiskovalni sodnik pojasnjuje, da odgovorov za zaprošeno mednarodno pravno pomoč še ni prejel, da pa bo preiskavo zoper obdolžena M. in P. zaključil po pridobitvi podatkov navedenih institucij, pri katerih je za odgovore tudi že urgiral. Glede na vse navedeno preiskovalni sodnik predvideva, da preiskave ne bo mogoče zaključiti prej kot v nadaljnjih dveh mesecih, pri čemer upošteva tudi, da mora državnemu tožilstvu spis poslati najmanj 15 dni pred iztekom časa, za katerega je odrejen pripor.

5Zagovornik obdolženega D. P. odvetnik T. B. iz Celja je v zvezi s predlogom za podaljšanje pripora podal izjavo, v kateri podaljšanju nasprotuje in meni, da sodišče ni postopalo v skladu s členom 200 ZKP. Opozarja, da bo potrebno postopek zoper nekatere obdolžence izločiti, kar bi državna tožilka lahko že predlagala in bi bila preiskava v enem delu v dosedanjem trajanju pripora lahko že končana. Predlaga, da Vrhovno sodišče predlog višje državne tožilke v celoti zavrne.

6Obdolženi E. M. je zoper predlog za podaljšanje pripora podal ugovor, v katerem navaja, da pri njem ni podana ponovitvena nevarnost in prosi, da se mu izreče milejši ukrep, v skladu z določbami 192. člena ZKP. Zatrjuje, da nima nikakršne povezave s soobdolženci, ni jim dajal nikakršnih navodil za izvrševanje kaznivega dejanja in z njimi nima nič. Poudarja, da doslej še ni bil kaznovan zaradi kaznivih dejanj in da ni dokazano, da bi prejel kakršnokoli premoženjsko korist. Obdolženec posebej opozarja, da je skrben oče štiriletne deklice, da njegova partnerka opravlja dvoizmensko delo, zaradi česar je v družini problem varstva hčerke, pa tudi sicer so družinske razmere težke zaradi slabega zdravstvenega stanja matere in očeta. Predlaga, da se mu omogoči obramba s prostosti, na primer odreditev hišnega pripora, pripravljen je podati obljubo, da ne bo zapustil prebivališča ali da se bo javljal na policijski postaji. S tem bi rešil težave v družini, na katere opozarja.

B.

7Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča pripor po poteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad 5 let. Za kaznivo dejanje goljufije po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1 je predpisana kazen od enega do 10 let zapora, to pa pomeni, da je izpolnjen formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece.

8Zoper obdolžena M. in P. je sklep o uvedbi kazenske preiskave postal pravnomočen, s tem pa je sum, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje, ki se jima očita, utemeljen. V teku kazenske preiskave tudi niso bila ugotovljena dejstva ali okoliščine, ki bi izključile utemeljenost suma.

9V zvezi s pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je bilo v dosedanjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora ugotovljeno, da sta obdolženca sodelovala pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja goljufije kot najpomembnejša člana hudodelske združbe, saj sta pridobivala druge udeležence, ki so neposredno sodelovali pri fingiranju prometnih nesreč, dajala sta v zvezi s tem natančna in konkretna navodila, kako naj se prometne nesreče namerno uprizorijo. Teža kaznivega dejanja goljufije, storjenega v hudodelski združbi, se odraža tudi v visoki kazni, predpisani za takšno dejanje. V dosedanjem postopku je bilo tudi ugotovljeno, da sta obdolženca pri svojem inkriminiranem ravnanju delovala z veliko mero predrznosti in brezobzirnosti pa tudi vztrajnosti, pri čemer je treba posebej poudariti, da je združba v dobrem mesecu dni povzročila kar 6 prometnih nesreč. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo njuno opisano ravnanje izvrševano očitno iz koristoljubnih motivov, pri tem je treba posebej poudariti, da sta nezaposlena in brez premoženja.

10Obdolženi D. P. je bil že dvakrat obsojen zaradi kaznivih dejanj, in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Celju K 139/2009 zaradi kaznivega dejanja velike tatvine v sostorilstvu in s sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Celju I K 38122/2011 z dne 13. 9. 2011 zaradi kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin. V slednjem primeru mu je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen štiri mesece zapora in preizkusna doba dve leti. Dejanje, zaradi katerega je obdolženi P. sedaj v kazenskem postopku, je bilo po teh podatkih storjeno v preizkusni dobi, določeni z navedeno sodbo. Zoper obdolženega P. sta v teku še dva kazenska postopka, in sicer v zadevi I K 20508/2012 po pravnomočni obtožnici zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem in prvem odstavku 299. člena KZ-1 in postopek v zadevi I K 12702/2011 po pravnomočni obtožnici zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem in drugem odstavku 122. člena KZ-1. V obeh zadevah je bila opravljena kazenska preiskava, kar pomeni, da je bil obstoj utemeljenosti suma, da je storil navedena dejanja sodno ugotovljeno. Vse naštete okoliščine kažejo na nevarnost, da bi obdolžena M. in P., če bi bila na prostosti, kazniva dejanja znova ponavljala.

11Pripor za oba obdolženca je še vedno neogiben ukrep za varnost ljudi in njihovega premoženja. Že izpostavljene okoliščine so njuna koristoljubnost, vztrajnost, ko sta z namenom povzročanja prometnih nesreč tudi za druge naključne udeležence v prometu povzročala veliko nevarnost. Način izvrševanja kaznivega dejanja, ki sta ga tokrat osumljena, njuno dosedanje življenje oziroma način življenja kažejo, da se ni mogoče zanesti, da bi obdolženca sama spoštovala omejitve kakšnega od milejših ukrepov za zagotovitev varnosti ljudi, odvzem prostosti je tudi v sorazmerju s težo dejanja, zaradi katerega zoper obdolženca teče kazenski postopek.

12Zaradi velikega števila obdolžencev, od katerih se večina nahaja v drugi državi, pa tudi ker sodišče od raznih institucij še ni dobilo zahtevanih podatkov, kazenska preiskava še ni končana in tudi ne bi mogla biti, čeprav bi tekla v ločenem postopku le zoper obdolžena M. in P. Predlagani čas, podaljšani pripor za dva meseca, je tako čas, v katerem bo sodišče lahko zaslišalo priči, ki ju dosedaj še ni uspelo zaslišati, pridobilo bo podatke, ki jih je zahtevalo od bank, prejelo pa bo tudi rezultate preiskave elektronskih naprav. Pri oceni utemeljenosti predloga za podaljšanje pripora za dva meseca pa je treba upoštevati tudi opozorilo preiskovalnega sodnika, da bo moral državnemu tožilcu spis poslati najpozneje 15 dni pred iztekom pripora. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je predlagano podaljšanje pripora za dva meseca utemeljeno.