VSRS Sklep Cp 19/2012

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje notarsko pomočnico A. A. kaznovalo z denarno kaznijo 500 EUR.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila s sklepom kaznovana notarska pomočnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je prišlo do razhajanja ob razlagi načela pravnega prednika po 150. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), razlagi, za katero se je zavzemala, pa je na zahtevo za varstvo zakonitosti, za katero je pobudo napisala sama, pritrdilo tudi Vrhovno sodišče. Sodišče se je ob zavrnitvi vpisa poslužilo ti. „ozke“ razlage, da je nasprotna udeleženka prehitela predlagateljico, čeprav historiat zemljiške knjige izkazuje, da ni bilo nobenega prehitevanja. Ob spoznanju, da sodišče ni preverilo stanja s historiatom v zemljiški knjigi, je notarska pomočnica zapisala v pritožbo, da je ta ozka razlaga „za lase privlečena“ razlaga. Če neka razlaga pride kar od nikoder, rečemo v prispodobi: „To je za lase privlečeno.“ To objektivno ni žalitev. Besednjak o „prehitevanju“ je vsililo prvo sodišče, sama pa je le v istem slogu in tonu replicirala. Besedna zveza o prehitevanju je tako znotraj meja, ki jih je postavilo sodišče. V kritiki pritožnica ni imela nobenega namena žaliti sodišča. Sodišče prve stopnje ima sedež v isti hiši kot višje sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep in tako nekako pokrilo svojo sodnico pred notarsko pomočnico. To sklepa iz vsebine sklepa, s katerim je bilo ugodeno njeni pritožbi, v kateri je poudarjeno, da izraža do prvostopenjske sodnice negativno vrednostno sodbo s prehitevanjem. V sklepu o kaznovanju ni omenjena nobena vrednostna sodba. Nobene potrebe ni bilo za citiranje kaznovanja v sklepu o odločitvi o pritožbi, pač pa bi obrazložitev o negativnih vrednostnih sodbah sodila v sklep o kaznovanju. Zato slednjemu pritožnica očita, da nima obrazložitve. V nasprotnem primeru pa naj bo v njem navedeno tudi, da je s pritožbo uspela in so bile njene kritike utemeljene. Pritožnica izpodbija izrečeno kazen tudi po višini, ker je zanjo pretirana in ni v skladu s sodno prakso. Notarska pomočnica je na porodniškem dopustu s skromnim nadomestilom. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku (prvi odstavek 109. člena ZPP v zvezi s s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Sodišče druge stopnje je za žaljive štelo pritožničine navedbe v pritožbi, da je ozka razlaga „za lase privlečena“, da v zadevi ni prišlo do „nobenega prehitevanja, kot se sodnica izraža“, ter da bi vpis, ki v zemljiški knjigi izvira iz leta 2003 in ob katerega „se je sodnica spotaknila, bila dolžna podrobneje preveriti in prebrati,“ saj je po njegovi presoji s tem prekoračila mejo, ki jo predstavlja tako kritiko sodnih odločb, ki ohranja dostojanstvo in avtoriteto sodišča, zlasti upoštevajoč dejstvo, da je pritožnica notarska pomočnica, ki jo tudi Kodeks notarske poklicne etike zavezuje k izkazovanju splošne in pravniške kulture v stikih z državnimi in drugimi organi, nalaga pa mu tudi, da varuje ugled sodišč. Pritožnica zmotno meni, da je (zgolj) zaradi izostanka zapisa, da te navedbe predstavljajo negativno vrednostno oceno o delu sodnice oziroma sodišča, izpodbijani sklep brez (ustrezne) obrazložitve, prav tako pa tudi ni potrebe po (vsebinskem) povezovanju obrazložitve izpodbijanega sklepa in sklepa o odločitvi o pritožničini pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Presoja žaljivosti vloge namreč ni odvisna od ne/uspeha pritožnice s pravnim sredstvom.

5Izpodbijanje sodne odločbe s pravnim sredstvom vedno predstavlja določeno kritiko dela sodišča. Stranka oziroma udeleženec v postopku sme v pravnem sredstvu ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, ki po njegovem mnenju kažejo na nezakonitost sodne odločbe, mora pa storiti tako, da ne zmanjšuje dostojanstva in avtoritete sodstva, sodišča in sodnika kot nosilca sodne funkcije. 109. člen ZPP določa meje načina podajanja te kritike. Določitev prave mere in opredelitve meja ne pomeni neke jasne, vnaprej določene ločnice med ostro kritiko na eni strani in žaljivo kritiko na drugi strani, zato zahteva v vsakem primeru posebej na konkretni ravni skrbno tehtanje, ali gre pri kritičnih, ostrih in morda v določeni meri tudi čustveno obarvanih izjavah res za žaljive izjave. Čeprav je pri delu notarjev, odvetnikov in drugih oseb, ki pogosteje nastopajo v sodnih postopkih, pravilno opozarjanje tudi na standarde ravnanja, ki jih določajo predpisi in drugi akti, ki urejajo njihovo področje dela (v konkretnem primeru tako Kodeks notarske poklicne etike), pa se jim v obrambi njihovih pravic pred sodiščem (ali njihovih strank) ne sme neupravičeno omejevati kritika dela sodišč.

6Vrhovno sodišče v nasprotju s stališčem sodišča druge stopnje, izraženem v izpodbijanem sklepu, ocenjuje, da v pritožbi podane navedbe pritožnice niso žaljive in iz njih ne izhaja negativna vrednostna ocena dela sodišča. Kot navaja pritožnica, je izraz „prehitevanje“ uporabilo sodišče samo, zaradi česar odgovor na to (o „spotikanju“) ostaja v mejah v obrazložitvi ponujene argumentacije ne glede na to, da pri tem ne gre za povsem pravno argumentacijo, pač pa izražanje s prispodobami. Besedna zveza „za lase privlečen“ pa je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika označena kot ekspresiven (čustven) način izražanja, pri čemer sta navedena dva primera te besedne zveze: „ti dokazi so za lase privlečeni“ v pomenu neprepričljivi, neprimerni dokazi in „za lase privlečena primera“ v pomenu neustrezna, nerodna primera. Pritožnica je torej v obrazložitvi sklepa pojasnjeno „ozko razlago“ sodišča označila za neustrezno, neprimerno, skratka nepravilno, čemur je z uporabo omenjene besedne zveze dodala čustven pridih. Čeprav je pravniškemu jeziku bližji nevtralen, čustveno neobarvan način izražanja, pa vendarle dejstvo, da besedna zveza ni zvrstno nevtralna, še ne pomeni, da je žaljiva. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pritožnica, čeprav z nekoliko slabšalno čustveno zaznamovanim izrazoslovjem, ostala v mejah dopustne kritike sodne odločbe in ji ni mogoče očitati krnitve ugleda sodišča.

7Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep o kaznovanju.