VSL sklep I Cp 542/2013

I .Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapuščina po pokojnem A. L. obsega, poleg premoženja o katerem je bilo odločeno s sklepom o dedovanju istega sodišča, opr. št. D 273/83 z dne 1. 2. 1985 in sklepa o dedovanju, opr. št. D 253/2004 z dne 11. 10. 2005, tudi nepremičnine, parcele št. 1256/3, 1256/2, 1259/3 in 1772/5, vse k.o. X in za dediče razglasilo M. M. P. in B. L., vsakega do ½.

2Pritožnica izpodbija sklep v celoti iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka ter predlagala pritožbenemu sodišču razveljavitev prvostopnega sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje. Pritožnica navaja, da je dejstvo, da je na podlagi sklepa o dedovanju z dne 1. 2. 1985 kot prevzemnica kmetije določena ona. Iz odločbe Upravne enote Jesenice z dne 21. 8. 2001 pa izhaja, da kmetijsko gozdarska enota na naslovu ... izpolnjuje pogoje za status zaščitene kmetije. Nelogičen je sklep sodišča, da zato, ker ni ugotovljeno, da bi bile nepremičnine, ki so bile v postopku denacionalizacije vrnjene pokojnemu A. L. pripadale gospodarski enoti, ki je sedaj zaščitena kmetija, niso izpolnjeni pogoji za dedovanje po ZDKG (odločba U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998). Sodišče bi moralo uporabiti določbe 74/2 člena ZDEN in uporabiti poleg Zakona o dedovanju tudi Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Predmet dedovanja je v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, ki je ob podržavljenju pripadalo „O.“ kmetiji. Ta kmetija je bila kasneje razglašena za zaščiteno kmetijo. Status zaščitene kmetije je imela leta 1984, ko je bilo izvedeno dedovanje po pokojnem A. L.. Pritožnica je bila prevzemnica kmetije. Sodišče bi moralo premoženje razdeliti v skladu z ZDKG in ne po ZD vsakemu dediču ½. Edino pritožnica je upravičena do dedovanja nepremičnine v naravi. Dediču B. L. pa pripada dedni delež v velikosti nujnega deleža. Temu pritožnica ne nasprotuje in je bratov dedni delež pripravljena izplačati.

3Pritožba je utemeljena.

4Na podlagi sklepa o dedovanju D 273/83 z dne 1. 8. 1985 je zapuščino – zaščiteno kmetijo pokojnega A. L., na podlagi dednega dogovora med dedičema M. M. P. in B. L., prevzela dedinja M. M. P..

5Na podlagi odločb Upravne enote Jesenice z dne 10. 11. 2003, 20. 12. 2004 in 13. 8. 2008 so bile pokojnemu A. L. v denacionalizacijskem postopku vrnjene parcele št. 1256/2, 1259/3, 1772/5, 1772/10 in 1256/3, vse k.o. X. Sodišče je navedeno zapuščino razdelilo na podlagi Zakona o dedovanju dedičema M. M. P. in B. L., vsakemu do ½. Sodišče je to zapuščino na enak način enkrat že razdelilo, a je ta sklep pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 3308/2009 z dne 2. 12. 2009 razveljavilo z napotilom, da sodišče ugotovi ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – Zakona o dedovanju ali Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, bo sodišče zapuščino razdelilo.

6Zaključku prvega sodišča, da ni ugotovljeno, da so nepremičnine, ki so bile v postopku denacionalizacije vrnjene pokojnemu A. L., pripadale kmetijsko gospodarski enoti, ki je sedaj zaščitena kmetija in to zgolj na podlagi sporočila upravne enote, da se v obdobju, ko so bila v Sloveniji izvršena podržavljenja, podatki o kmetijskih oziroma kmetijsko gospodarskih enotah niso beležila, ni slediti. Splošno znano je, da je Slovenija uveljavila posebno ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij šele v letu 1973. Naloga sodišča je, da ugotovi ali so vrnjena zemljišča v času nacionalizacije sodila h kmetiji pokojnega A. L., torej kmetiji, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.

7Prvo sodišče bo torej moralo v ponovljenem postopku le-tega dopolniti v zgoraj nakazani smeri, enako kot že po navodilih sklepa I Cp 3308/2009 z dne 2. 12. 2009, nato pa o zadevi ponovno odločiti.

8Višje sodišče je tako pritožbi ugodilo in je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD izpodbijani sklep razveljavilo in na podlagi 356. člena ZPP odločilo, naj se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.