VSRS Sklep I Up 108/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavilo postopek.

2V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da tožnica v postavljenem zakonskem roku (po tem, ko ji je bil dne 9. 5. 2012 vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse) in vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni plačala sodne takse za tožbo, in ker niso podani razlogi za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse, saj tožnica tega predloga ni podala pravočasno – ob vložitvi tožbe, je štelo, da je tožbo umaknila. Pri tem se je sklicevalo na tretji odstavek 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Pojasnilo je, da je tožnica za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo (vloženo dne 30. 4. 2012) zaprosila po njeni vložitvi, šele dne 16. 5. 2012 in da je bilo s sklepom I U 640/2012 z dne 28. 5. 2012 temu njenemu predlogu ugodeno, vendar le za vloge, vložene vključno od 16. 5. 2012 dalje. Z navedenim sklepom o oprostitvi plačila sodnih taks zato ni prenehala tožničina obveznost plačila sodne takse za tožbo.

3Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je v postopku podala prošnjo za taksno oprostitev, in da je sodišče s sklepom z dne 28. 5. 2012 predlogu ugodilo za vloge, vložene od vključno 16. 5. 2012 dalje. V času vložitve tožbe ji višina sodne takse ni bila poznana, ampak je za njeno višino izvedela šele 9. 5. 2012, ko je prejela taksni opomin (plačilni nalog). Iz prošnje za oprostitev sodne takse izhaja, da jo je vložila za celoten postopek, torej tudi za tožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Med strankama ni sporno, da tožnica sodne takse za tožbo ni plačala v zakonskem 15 dnevnem roku, ki ji ga je sodišče prve stopnje postavilo v nalogu za plačilo sodne takse, izdanem na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), niti je ni plačala do izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Temu tožnica v pritožbi niti ne ugovarja.

6Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno primerno uporabilo določbo tretjega odstavka 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in štelo, da je tožnica tožbo umaknila in je zato postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo. V prvem odstavku 105. a člena ZPP je določeno, da mora biti ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, predloga za sporazumno razvezo, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije, plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena (drugi odstavek 105. a člena ZPP). V skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP se šteje, da je vloga umaknjena, če v roku iz drugega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Zato ni utemeljen ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.

7Kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se sklep o oprostitvi plačila sodnih taks z dne 28. 5. 2012 nanaša na vloge, vložene od vključno dne 16. 5. 2012 dalje. Ker je tožnica tožbo vložila prej (30. 4. 2012), predlog za oprostitev plačila pa je vložila šele dne 16. 5. 2012, in glede na obrazloženo (6. točka obrazložitve tega sklepa), se navedeni sklep o oprostitvi sodnih taks ne nanaša na sodno takso za tožbo. Zato tudi ti tožničini pritožbeni ugovori niso utemeljeni.

8Tožnica se ne more uspešno sklicevati na to, da ji višina sodne takse ob vložitvi tožbe ni bila poznana. Višina sodne takse izhaja iz taksne tarifne št. 6111, določene v 6. poglavju ZST-1. Tožničina obveznost plačila sodne takse za tožbo je torej v celoti določena v zakonu. Po splošnih pravnih načelih morajo pravni subjekti pravne predpise poznati in se na nepoznavanje predpisov ne morejo uspešno sklicevati.

9Glede na navedeno na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne vpliva sklep Ustavnega sodišča U-I-41/13-8 z dne 21. 3. 2013 o zadržanju izvrševanja prvega odstavka 13. člena ZST-1. Citirani sklep Ustavnega sodišča se namreč nanaša na postopke oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks za pritožbo. V obravnavani zadevi pa je bil presojan sklep o ustavitvi postopka, ki je bil izdan zaradi fikcije umika tožbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 v zvezi s 105. a členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da je sklep o oprostitvi plačila sodnih taks z dne 28. 5. 2012 postal pravnomočen dne 27. 6. 2012.

10Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.