VSRS Sklep X Ips 474/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35526-5762/2004-48 z dne 12. 10. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 3555-101/2011-2 z dne 13. 12. 2011. Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo revidentu izdal delno vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo iz obstoječega zajetja na zemljišču parc. št. ..., k. o. ..., v količini 0,45 m3 na dan (1. točka izreka), odločil, da velja vodno dovoljenje za določen čas do 30. 9. 2041 in da preneha veljati z možnostjo priključitve na javni vodovod (2. točka izreka), določil obveznost namestitve merilne naprave in vodenja evidence odvzete količine vode (3. točka izreka), odločil, da bo o plačilu za vodno pravico odločeno z dopolnilno odločbo (4. točka izreka), da se s tem dovoljenjem nadomesti vodno dovoljenje, št. 35526-5762/2004 z dne 18. 2. 2008 (5. točka izreka), ter odločil, da v postopku niso nastali stroški (6. točka izreka).

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, saj ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti, temveč gre za spor o zakonitosti odločbe o delnem vodnem dovoljenju. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah, kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011.

7Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident tudi uveljavlja, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so nedoločen pravni pojem, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

8Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da mu je bilo z izpodbijano odločitvijo (s katero je bilo odločeno le o dovoljeni količini neposredne rabe vode za njegovo lastno oskrbo s pitno vodo) nezakonito onemogočeno nadaljnje gospodarjenje s tenis igrišči in spremljevalnimi objekti, kar predstavlja škodo v znesku najmanj 30.000,00 EUR, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazal na način, opisan v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa. Za svoje navedbe namreč ni predložil nobenega dokaza, zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9Ker revident ni izkazal nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.