VSRS Sklep I Up 13/2013

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi in se izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje – Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Brežice, št. 06122-1537/2011/9 (8001) z dne 6. 8. 2012, in odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-323/2012-2-06421130 z dne 19. 10. 2012, odloži do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožnik vložil skupaj s tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje – Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Brežice, št. 06122-1537/2011/9 (8001) z dne 6. 8. 2012, v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-323/2012-2-06421130 z dne 19. 10. 2012. Z navedeno odločbo je gradbeni inšpektor odredil, da mora tožnik v devetih mesecih od prejema odločbe odstraniti zidan stanovanjski objekt na zemljiščih s parc. št. ... in ... k. o. ..., tlorisnih dimenzij cca. 10,5 m x 9,5 m, ki po višini obsega delno vkopano klet, pritličje in mansardo, z dvokapno simetrično streho, s prizidkom na SV strani, tlorisne velikosti cca 2 m x 1,5 m, vzpostaviti prejšnje stanje in takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo tega objekta (1. in 2. točka izreka). S 3. točko izreka pa so mu bile za navedeni objekt izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), s 4. točko pa mu je bilo naloženo, da mora o izpolnitvi obveznosti obvestiti pristojnega inšpektorja, s 5. in 6. točko pa je bilo ugotovljeno, da v postopku ni bilo posebnih stroškov in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Drugostopenjski upravni organ je v pritožbenem postopku odločbo organa prve stopnje dopolnil z novo 7. točko, s katero je bil tožnik opozorjen, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo na tožnikove stroške opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo. V ostalem delu je drugostopenjski organ pritožbo zavrnil.

2Tožnik je skupaj s tožbo vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe in navedel, da ima lahko zanj izvršitev izpodbijane odločbe „nepopravljive posledice, saj gre za objekt, v katerem živi skupaj z družino in bi morebitno rušenje pomenilo zanj katastrofo.“

3Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 551/2012 z dne 19. 12. 2012 (s katerim je razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča I U 1747/2012-4 z dne 29. 11. 2012, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje) ponovno zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva. Bremena dokazovanja ni mogoče prenesti na sodišče, niti ni dopustno šele v pritožbi dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja.

4Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izdajo začasne odredbe, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da ne drži, da ni ponudil nobenega dokaza o tem, da živi v objektu skupaj z družino in da tega ne zatrjuje. Kot dokaz k tožbi in predlogu za začasno odredbo je predlagal celoten spis upravnega organa v zadevi, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep. Prav tako je predlagal vpogled v kopijo tožbe, ki se vodi za ugotovitev lastninske pravice pred Okrajnim sodiščem v .... Iz te tožbe je razvidno, da na istem naslovu živita tudi njegova žena in njegov sin. Sodišče je razpolagalo s podatkom o tem, da v stanovanjski zgradbi, ki je predmet izpodbijane inšpekcijske odločbe, živijo najmanj tožnik, njegova žena in sin. Tam živita še sinova žena in sinov otrok, torej tožnikov vnuk, vendar to dejansko doslej ni bilo izrecno navedeno, je pa dejstvo, ki ga je mogoče preveriti z vpogledom v javne evidence o tem, kdo na naslovu stanovanjske stavbe ... živi oziroma je tam prijavljen. Tožnik živi s svojo družino v tem stanovanjskem objektu in nima prav nikakršnih drugih nepremičnin. V primeru rušenja tega objekta bi tožnik in njegova celotna družina ostali brez strehe nad glavo. Tožnik je izkazal, da se trudi urediti legalnost gradnje spornega objekta, vendar sodni postopki trajajo in doslej še tega ni uspel. Če bo do rušenja prišlo, preden se začeti postopki dokončajo in bi tožnik ostal brez strehe nad glavo, bi to nedvomno pomenilo nepopravljivo škodo. Pravni interes ne bo nič prizadet, če bo do morebitnega rušenja prišlo z nekajmesečnim ali letnim zamikom, tožnik kot posameznik pa v nobenem primeru ne bo mogel škode, ki bi mu zaradi rušenja nastala, odpraviti oziroma popraviti.

5Pritožba je utemeljena.

6Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju pa mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7Začasna odredba na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih začasno odloži sicer na podlagi zakona dovoljeno izvršitev določenega upravnega akta, da bi preprečilo možnost nastanka težko popravljive škode.

8Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se s stopnjo verjetnosti ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.

9V obravnavani zadevi se je tožnik že ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe, ki jo je vložil skupaj s tožbo, skliceval na upravne spise, ki so bili Vrhovnemu sodišču predloženi (šele) v tem pritožbenem postopku. Po podatkih upravnih spisov je bila gradnja spornega stanovanjskega objekta začeta v letu 1971, objekt je vseljen (od leta 1975), naslov tega objekta je naslov tožnika in njegove žene J. G., inšpekcijski postopek se je začel šele v letu 2011 (zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 16. 8. 2011). Ob takem stanju pa je po presoji Vrhovnega sodišča v tej zadevi z naložitvijo odstranitve vseljenega stanovanjskega objekta vendarle podana takšna stopnja verjetnosti nastanka težko popravljive škode tožniku kot eden od zakonsko določenih pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe, da je zato pritožbi ugodilo.

10Po presoji Vrhovnega sodišča z izdajo predlagane začasne odredbe v skladu z načelom sorazmernosti koristi nasprotne stranke ne bodo z ničemer prizadete, prav tako pa ne bo prišlo do prizadetosti javne koristi z začasno odložitvijo upravnega učinkovanja izpodbijanih upravnih odločb prve in druge stopnje (le) do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. S tem pa so bili izpolnjeni pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

11Ker so bili po presoji Vrhovnega sodišča podani vsi pogoji, ki jih za izdajo začasne odredbe določa drugi odstavek 32. člena ZUS-1, je na podlagi 1. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom ZUS-1 tožnikovi pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.