VSRS Sklep III R 21/2013

Za

odločanje v tej zadevi je

pristojno Okrajno sodišče v Kopru
.

1Upnik je 2. 11. 2012 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne sodbe. Med predlaganimi sredstvi izvršbe je navedel izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in izvršbo na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje. Še pred izdajo sklepa o izvršbi je 8. 11. 2012 predlagal nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika.

2Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom 2645 In 1427/2012-10 z dne 11. 1. 2013 odločilo, da za odločanje v tej zadevi ni krajevno pristojno (prvi odstavek 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru.

3Okrajno sodišče v Kopru je sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da je sicer res pristojno za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika, vendar pa mora Okrajno sodišče v Ljubljani pred tem odločiti o predlogu za izvršbo z dne 2. 11. 2012. Okrajno sodišče v Kopru sklepa

o nadaljevanju izvršbe ne more izdati, ne da bi bila izvršba sploh dovoljena.

4Za

odločanje v tej zadevi

je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

5Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v prvem odstavku 34. člena določa, da sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Nadalje ZIZ v tretjem odstavku istega člena določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih (naknadna kumulacija izvršilnih sredstev).

6Iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ izhaja, da je o naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev mogoče govoriti v primerih, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi poleg izvršbe z že dovoljenimi sredstvi predlaga izvršbo še z drugimi izvršilnimi sredstvi. A contario to pomeni, da gre v primerih, ko upnik že pred

izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe v morebitnih dopolnitvah predloga za izvršbo predlaga še druga izvršilna sredstva, za začetno kumulacijo sredstev izvršbe. Zato je vse do dovolitve izvršbe vložene upnikove vloge treba obravnavati kot enotni predlog za izvršbo.

7Glede na navedeno gre v obravnavani zadevi za začetno kumulacijo izvršilnih sredstev. Predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika je upnik vložil preden je sodišče odločilo o dovolitvi izvršbe.

8Če je med več predlaganimi izvršilnimi sredstvi tudi izvršba na nepremičnine, je za odločitev o predlogu za izvršbo in odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu (tretji odstavek 35. člena ZIZ). Po prvem odstavku 166. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

9Upnik je predlagal izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, ki se nahaja v k.o. Semedela, torej leži na območju Okrajnega sodišča v Kopru. To pomeni, da je na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZIZ, za odločanje v tej izvršilni zadevi podana izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru.

10Na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je Vrhovno sodišče zato sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.