VSM sklep I Cpg 516/2012

Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje v točki B glede zavarovanja terjatve v znesku 695.000,00 EUR s pripadki in glede poizvedb sodišča o bančnih računih dolžnika, ter v izreku o stroških postopka (točka A/IV izreka) razveljavi in v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem obsegu točke B sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe in predlogu ugodilo tako, da je v zavarovanje denarne terjatve v znesku

- 952.827,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3. 5. 2012 do plačila;

- 786,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31. 5. 2012 do plačila;

- 3.091,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 10. 2011 do plačila;

- 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 10. 5. 2012 do plačila;

- 37.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 8. 2012 do plačila;

- 1.908,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 8. 2012 do plačila,

izdalo začasno odredbo, s katero je

1.) organizacijam za plačilni promet naložilo, da morajo prvodolžniku ali komu drugemu po prvodolžnikovem nalogu izreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je sodišče izdalo začasno odredbo, s prvodolžnikovih računov pri:

- banki SKB d.d., SI56 **********

- banki HYPO BANK d.d., SI 56 **********

- banki SPARKASSE d.d., SI 56 *********;

2.) drugodolžniku M.Š. prepovedalo odtujitev ali obremenitev ali kakršnokoli razpolaganje z nepremičninami,

- parc. št. …. k.o. P.

- parc. št. ... k.o. P.

- parc. št. ... k.o. P.

- parc. št. ... k.o. L.

- parc. št. ... k.o. L.

- parc. št. ... k.o. L.

- parc. št. ... k.o. L.

- parc. št. ... k.o. L.,

ter to prepoved vknjižilo (zaznamovalo) v korist upnika pri drugodolžnikovih nepremičninah s strani zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Murski Soboti (točka A/1 izreka).

Odločilo je še, da ta začasna odredba začne veljati takoj in velja še 60 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, izdane v ustreznem postopku za uveljavitev upnikove denarne terjatve zoper dolžnika v znesku iz točke A.I., ter da je upnik dolžan v roku 60 dni od dneva izdaje te začasne odredbe sodišču dokazati, da je začel ustrezni postopek, da upraviči to začasno odredbo, sicer bo sodišče postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja.

Sprejelo je še odločitev, da ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe na zadrži njegove izvršitve, ter da je dolžnik dolžan nerazdelno plačati upniku stroške predmetnega postopka v znesku 1.279,92 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega izpolnitvenega roka.

V presežku višine v zavarovanje zatrjevane denarne terjatve še pred vložitvijo tožbe do zneska 3.221.879,48 EUR in predloga za izdajo začasne odredbe v točki 1 glede poizvedb sodišča o bančnih računih prvodolžnika in drugodolžnika in v točki 2 glede prepovedi odtujitve in obremenitve vseh premičnih stvari prvodolžnika in drugodolžnika (torej v celoti) in v delu prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin zoper prvodolžnika, pa je predlog upnika za izdajo začasne odredbe zavrnilo (točka B izreka).

2Proti temu sklepu se pritožuje upnik in izpodbija zavrnilni del sklepa (točka B izreka) in odločitev o stroških postopka (točka A/IV izreka) ter uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijane odločitve tako, da se izda začasna odredba dodatno še za znesek 695.000,00 EUR s pripadki, ter tudi s prepovedjo razpolaganja s sredstvi na dolžnikovih računih ter s prvo in drugodolžnikovimi računi, za kar naj se po sodišču opravijo uradne poizvedbe, stroškovna odločitev pa naj se spremeni s priznanjem vseh, po upniku priglašenih stroškov. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni izdalo začasne odredbe v zavarovanje terjatve za plačilo peči, ki jo je upnik že kupil od drugega dobavitelja v znesku 360.000,00 EUR, ter za stroške že izdelane linije v znesku 335.000,00 EUR. Po stališču pritožbe je izkazana verjetnost terjatve tako še za znesek 695.000,00 EUR, saj je upnik peč moral plačati, stroškom izvedbe linije v vrednosti 335.000,00 EUR pa dolžnik tudi ni nasprotoval. Ob dejstvu, da se je sodišče postavilo na stališče, da je upnik pogodbo odpovedal, bi moralo upoštevati določbe pogodbe, da gredo upniku vsi stroški za nabavljen material in porabljene ure s strani prodajalca do trenutka preklica. Četudi je prodajalec najel kredit in peč plačal s kreditom, je plačilo peči njegov strošek, prav tako pa tudi strošek izdelave linije do zneska, kot ga je upnik navedel v dopisu z dne 19. 4. 2012. Dejstvo, da oprema ni izročena dolžniku, pa ni razlog, da sodišče ne bi izdalo zavarovanja. V skladu s pogodbo je prodani material last kupca, dokler ne prejme izplačila celotne vsote naročila, zato ga upnik ni dolžan izročiti tožniku, dokler terjatev ne bo v celoti plačana. Linija je bila izdelana po zahtevah dolžnika in mu v celoti prilagojena, tako da je upnik ne more prodati drugemu kupcu.

3Upnik v pritožbi nasprotuje tudi obrazložitvi sodišča prve stopnje, da so bile upnikove navedbe v zvezi s prepovedjo razpolaganja dolžnikovih računov ter vozil pavšalne, saj je upnik navedel, da dokler nima pravnomočne odločbe, ne more pridobiti podatkov o dolžnikovih računih in vozilih. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno uporabilo materialno pravo, ko ni ugodilo predlogu upnika ter samo opravilo poizvedb o računih in vozilih.

4Stroškovno odločitev pa upnik izpodbija z obrazložitvijo, da mu sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo stroškov prevoda celotne pogodbe. Meni, da je bil prevod celotne pogodbe potreben, ter delnega prevoda ni bilo mogoče predložiti, ker se sicer ne bi vedelo, na kaj se nanašajo prevedeni splošni pogoji, prevod tehničnih pogojev pa je bil potreben tudi zaradi vedenja o predmetu pogodbe, ceni za celotno napravo, izračunu 30% vrednosti, iz prevoda pa je tudi razvidno, da je v pogodbi zajeta tudi peč, ki jo je upnik že kupil za dolžnika. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5Dolžnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu, nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

6Pritožba je delno utemeljena.

7V obravnavani zadevi je upnik predlagal izdajo začasne odredbe pred uvedbo postopka v zavarovanje denarne terjatve, ki izvira iz med strankama sklenjene pogodbe z dne 10. 11. 2010 za dobavo linije za proizvodnjo slaščic v vrednosti 3.176.093,00 EUR. Po zadevni pogodbi bi moral prvi dolžnik za celoten predmet dobave predložiti nepreklicni dokumentarni bančni akreditiv do 31. 12. 2010. Ker dolžnik tudi po večkratnih pozivih bančnega akreditiva ni predložil, sta se stranki zaradi dolgega dobavnega roka peči dogovorili, da bo upnik peč naročil, prvi dolžnik pa se je zavezal, da jo bo plačal. Avgusta 2011 je bila peč pripravljena in jo je bilo potrebno prevzeti, vendar dolžnik peči ni ne plačal niti prevzel. Prvi dolžnik je upnika ves čas zavajal, najprej, da bo predložil bančni akreditiv, nato pa, da bo plačal 30% pogodbene vrednosti, ter da naj upnik kar nadaljuje z deli. Upnik je kupil peč v vrednosti 360.000,00 EUR in izvedel del linije v vrednosti 335.000,00 EUR, iz naslova nakupa peči pa je imel tudi stroške skladiščenja, prevoza, zavarovanja in bančnih obresti, tako da znašajo skupni stroški doslej že 740.786,48 EUR. Prvi dolžnik iz naslova sklenjene pogodbe ni plačal še ničesar, čeprav mu je upnik ponujal različne možnosti plačila. Upnik v predlogu navaja, da mu prvi dolžnik po pogodbi dolguje 3.176.093,00 EUR. Slednji očitno ne more pridobiti nepreklicnega dokumentarnega akreditiva, upnik pa je že izvedel dela v znesku 740.786,48 EUR. Iz navedb v predlogu še izhaja, da prvi dolžnik po pogodbi ne more odstopiti od pogodbe, upnik pa ne more nadaljevati z deli, ker ni dobil akreditiva in obstaja velika verjetnost, da ne bo dobil plačila za opravljeno delo, niti za že izvedena dela, kaj šele za celotno pogodbeno vrednost. V skladu s pogodbo ima upnik pravico odstopiti od pogodbe in v tem primeru mu mora prvi dolžnik plačati 30% vrednosti pogodbe ter vse stroške za nabavljen material ter porabljene ure. V primeru, da bo upnik odstopil od pogodbe, bo od prvega dolžnika terjal znesek 1.702.627,90 EUR.

8Sodišče prve stopnje je predlogu za zavarovanje ugodilo do višine terjatve v znesku 998.614,38 EUR, v presežku do zneska 3.221.879,48 EUR pa je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je po upniku predlagana dejstva in dokaze po stopnji verjetnosti oceniti kot situacijo, ki izkazuje odstop od pogodbe s strani upnika, in ki mu ohranja pogodbeno dogovorjeno sankcijo. V skladu s to, določeno na strani 62 prevoda dokumentacije potrditve naročila, je tako kot verjetno izkazano terjatev šteti znesek do višine 30% naročila ter stroške za nabavljen material in delovne ure s strani prodajalca do trenutka preklica. V tem pogledu je kot verjetno izkazano terjatev šteti poleg zneska, ki predstavlja 30% pogodbe dogovorjene vrednosti, še stroške za prevoz, skladiščenje in zavarovanje, nanašajoče se na kupljeno peč in bančne obresti iz naslova kredita za nakup peči.

9Kot izhaja iz obrazložitve k točki B izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zavrnilni del, sodišče prve stopnje razlogov v zvezi z zavrnitvijo zavarovanja v presežku nad ugodenim do zneska 3.221.879,48 EUR ne navaja, temveč podaja v točkah 17 in 18 obrazložitve sklepa le razloge, ki se nanašajo na zavrnitev predlogov za uradne poizvedbe o bančnih računih in vozilih dolžnikov. Razlogov, zakaj terjatvi upnika, ki predstavljata stroške iz naslova nakupa peči (360.000,00 EUR) in stroške delne izvedbe linije (znesek 335.000,00 EUR) nista verjetno izkazani, sodišče prve stopnje ne navaja. Obrazložitev v točki 11, da do neposredne izročitve linije peči še ni prišlo, zato se priznajo kot strošek le bančne obresti, namreč ne predstavlja relevantne podlage za zavrnitev predlaganega zavarovanja, kot to utemeljeno uveljavlja tudi pritožba. Vsekakor pa je takšna obrazložitev nezadostna za presojo, da zadevni terjatvi nista verjetno izkazani.

10V postopku za izdajo začasen odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko je razlogov v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Glede na specifičnost postopka za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis predložene dokaze, trditve stranke o dejstvih in kakšne dokaze je stranka predlagala za njihovo dokazovanje, nato pa z logičnim sklepanjem, v okviru relevantne materialnopravne podlage, oceni verjetnost uveljavljane oziroma bodoče terjatve. Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve je tedaj potrebno tehtanje razlogov, ki govore v prid obstoju s strani upnika zatrjevanih dejstev, v razmerju do tistih, ki govore proti. Zaključek, da je upnikova terjatev verjetno izkazana, oziroma da ni, mora tedaj temeljiti na kritični presoji in ustrezni obrazložitvi v nakazani smeri.

11Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v zvezi s terjatvima, ki sta predmet pritožbenega obravnavanja, sodišče prve stopnje takšne kritične presoje ni izvedlo in tudi ni podalo obrazložitve ki bi dosegala standard primerne in zadostne obrazložitve, in ki bi omogočala preizkus pravilnosti sprejete odločitve glede predlaganega zavarovanja.

12Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko ni ugodilo nalogu upnika po opravi uradnih poizvedb o računih dolžnika.

13Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagal, da sodišče opravi uradne poizvedbe o računih drugega dolžnika, ter v ta namen navedel, da dokler nima pravnomočne odločbe, ne more dobiti podatkov o računih, zato predlaga, da jih pridobi sodišče. Sodišče prve stopnje je njegov predlog neutemeljeno zavrnilo kot pavšalen.

14V skladu s šestim odstavkom 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z 239. členom istega zakona je upravljalec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Ker je upnik navedel, da ne razpolaga s tako listino, s katero bi lahko izkazal pravni interes in sam pridobil podatke, je tedaj v zadostni meri obrazložil predlog, da te podatke pridobi sodišče.

15Pravilno pa je po presoji sodišča druge stopnje prvostopno sodišče zavrnilo upnikov predlog za opravo uradnih poizvedb o vozilih dolžnika. Predlog, kakršnega je v tej smeri podal, je namreč tudi po mnenju sodišča druge stopnje presplošen, saj vozil dolžnika sploh ne identificira, ne v smeri, za kakšna vozila bi naj šlo (osebno, tovorno, delovno...), niti kje bi se naj ta vozila nahajala. Takšen popolnoma neobrazložen predlog ne omogoča identifikacije predmeta, v zvezi s katerim naj bi se uradne poizvedbe opravile.

16Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi upnika delno ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v obsegu kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Zaradi delne razveljavitve izpodbijanega sklepa, ki ima vpliv na končni uspeh v postopku zavarovanja, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi stroškovno odločitev prvostopnega sodišča. V zvezi s to pa pritožbeno sodišče glede na pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje upniku povrniti stroške prevoda celotne pogodbe, pritrjuje prvostopnemu sodišču, da je za obravnavani predlog za zavarovanje zadoščal prevod listin, ki se nanašajo na splošne pogoje pogodbe.

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).